Švedska ni po naključju dežela, ki proizvaja ene najbolj varnih avtomobilov na svetu. Njihova znamka Volvo je namreč tesno vpeta v raziskovalno dejavnost tamkajšnjih univerz in raziskovalnih centrov, partnersko pa skupaj z lokalno skupnostjo sodelujejo pri številnih projektih, nazadnje pri testiranju flote povsem samodejno vozečih avtomobilov.
Na univerzi Chalmers iz Götheburga pa so združili moči še z japonskimi raziskovalci pri iskanju odgovorov, kakšne posledice lahko pustijo prometne nesreče na možganih poškodovancev. V nesrečah po vsem svetu namreč od okoli 50 milijonov v prometnih nesrečah ranjenih vsako leto približno polovica doživi vsaj blažjo poškodbo možganov, ko zaradi udarca pride do njihovega zatekanja (pretres).
Na videz manjše možganske poškodbe pa lahko pustijo tudi trajnejše posledice, ki vplivajo na govor, izgubo spomina, vedenjske spremembe, slabše gibalne sposobnosti ali celo prezgodnje staranje.
V iskanju odgovorov, kako do tega prihaja, so na univerzi za pomoč "poprosili" podgane. Niso jih sicer posadili v avto in jih pognali v zid, temveč so na posebni platformi simulirali trk živali v oviro. Podgane so imele nekakšno čelado, prek katere so zbirali podatke in rezultate z ustreznimi formulami prenesli na pričakovane posledice pri ljudeh.
Bistvena ugotovitev preizkusov je bila, da na možnost poškodb oziroma krvavenja možganov ob nesreči zelo vpliva tudi rotiranje možganov znotraj glave v trenutku nesreče, ne le linearni pospešek, kot so domnevali doslej.
Še posebej je problem rotacije in s tem večje možnosti krvavitev pereč pri starejših ljudeh, saj se njihovi možgani s starostjo krčijo. S tem nastaja več prostora med možgani in lobanjo, zato je večja možnost premikov, povzema Teknikens Värld.
dezurni@zurnal24.si
