Pravilnik o vzdrževanju cest hladna prha za prometno varnost?

V fazi podajanja pripomb je Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest, ki so ga pripravili na Ministrstvu za infrastrukturo oziroma Direktoratu za infrastrukturo. 

"Pri pripravi predloga pravilnika smo stremeli k oblikovanju rešitev, ki prispevajo k optimizaciji in racionalizaciji rednega vzdrževanja javnih cest, hkrati pa zagotavljajo varstvo cest in varnost udeležencev cestnega prometa," obljubljajo na ministrstvu. 

A pravilnik vzbuja pozornost, saj njegove temeljne usmeritve nakazujejo, da v imenu varčevanja, ki je v zadnjih letih že tako močno vplivalo na propadanje cestne infrastrukture, še dodatno drastično znižuje nekatere dosedanje standarde. Na račun "udeležencev cestnega prometa," ki bodo tako še hitreje padli v kategorijo nesreč tipa "ni prilagodil vožnje razmeram na cesti".

Tudi najprometnejše ceste bodo nadzorovali le 2x tedensko

Na Direktoratu pojasnjujejo, da se znižuje obveza pogostosti opravljanja pregledniške službe. Tako bo po predlogu novega pravilnika povsem dovolj, če bodo vzdrževalci pregledali glavne ceste le še dvakrat na teden, medtem ko je bila sedaj ta obveza vsak dan. Odpadle veje ob cestišču, blato ali razlito olje, nagnjeni prometni znaki ali kadavri in drugi predmeti, ki bi lahko ovirali varnost ... vse to bo moralo počakati na naslednji obhod, oddaljen lahko tudi tri ali štiri dni.

Za ostale regionalne in glavne krajevne ceste ostaja tako kot doslej obveza pregleda dvakrat tedensko, enkrat tedensko pa bo povsem dovolj pregledati stanje na ožjih mestnih, krajevnih in lokalnih cestah. 

Na avtocestah zmanjšanje nadzora za 66 odstotkov

Če so morali Darsovi vzdrževalci doslej vsak odsek avtocestnega omrežja preveriti trikrat dnevno in ob tem iskati morebitne luknje v ograji, nevarne odpadle dele in podobno, bo po pravilniku dovolj, če bodo to počeli le še enkrat na dan. 

Pozitivna sprememba je, da bodo morali vzdrževalci vsaj enkrat tedensko preveriti tudi stanje kolesarskih poti, medtem ko je bilo doslej to določeno glede na "pomembnost" neke prometnice. 

Zasnežen klanec? Kupite si verige!

Druga precejšnja kategorija sprememb se nanaša na izvajanje zimske službe "na cestah z večjim vzdolžnim naklonom". Če trenutni veljavni pravilnik predpisuje nivo prevoznosti ceste glede na njeno vrsto in višino zapadlega snega, pa predlog po novem ločuje neko cesto tudi po tem, ali je na njej odsek z vzdolžnim naklonom nad 10 odstotkov. "Na teh odsekih se šteje, da je prevoznost zagotovljena, če je promet možen že z uporabo verig," na direktoratu komentirajo novost, ki je verjetno ne bo vesel marsikateri voznik, ki ne živi ravno v dolini. 

Pravilnik prinaša spremembe tudi na področje spremembe prioritet v okviru rednega vzdrževanjam. "S tem omogoča upravljavcu ceste oziroma njegovemu koncesionarju za izvajanje rednega vzdrževanja, da izvajanje in obseg del lažje prilagajata zakonskim obveznostim, dejanskemu stanju na terenu ter razpoložljivim in omejenim virom." Nekatere spremembe so predvidene še na področju obveznega pregledovanja premostitvenih objektov.

Ministrstvu: ste predvideli tudi posledice zaradi slabše prometne varnosti?

Na AMZS so do predloga pravilnika sprememb kritični, še posebej ker je zelo očitno predvsem varčevalno naravnan, namesto da bi skušal vpeljati nove prakse pri zagotavljanju varne infrastrukture in s tem boljše prometne varnosti. 

"Kolikor razumemo predvidene spremembe, nas skrbi, da gre za zniževanje standardov, kar načeloma ni dobro oziroma je celo zaskrbljujoče," pravi Jure Kostanjšek, sekretar komisije za vzgojo in varnost cestnega prometa AMZS, ki je bil pred tem sodelavec na Prometno-tehničnem inštitutu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. "Predvidene spremembe še bolj prenašajo odgovornost z upravljalcev in vzdrževalcev cest na udeležence v prometu, kar je v nasprotju tudi s principi EuroRAP standardov, ki se posvečajo predvsem infrastrukturi, ki mora omogočiti, da se posledice zaradi napak udeležencev v prometu, ki se dogajajo in ki se bodo dogajale, lahko preprečijo ali pa znižajo na najnižjo možno raven."

Kostanjšek izpostavlja, da bi morale biti predlagane spremembe obrazložene na podlagi dejstev, "prav tako pa nas zanimajo predvidene posledice, ki bi jih na pristojnem ministrstvu morali oceniti v smislu ocene tveganja ter posledično poslabšanja prometne varnosti."

andrej.leban@zurnal24.si