V Nemčiji na teoretičnem delu vozniškega izpita pade kar polovica kandidatov. Kaj je vzrok za to? Profesor psihologije Florian Becker ugotavlja, da ne gre za zunanje okoliščine, ampak skrb vzbujajoč padec sposobnosti med mladimi.
Becker za nemški medij Focus Online navaja, da teoretični testi kažejo slabe rezultate, saj so prezahtevni kar za 50 odstotkov vseh kandidatov, ki preprosto ne razumejo teorije vožnje. Dodajajo, da se na individualni bazi lahko to pripeti vsakomur, polovični neuspeh pa je novi negativni rekord.
Becker pravi, da je to znak, tega, kar v psihologiji imenujejo resen "kognitivni primanjkljaj". Bolj neprizanesljivo bi to lahko poimenovali tudi nizek IQ koeficient, neumnost ali preprosto pomanjkanje samodiscipline.
Sistemska težava
Profesor pravi, da v pojasnilo problema ne moremo sprejeti običajnih navedb o napakah avtošol, ki teorije ne pojasnijo dovolj, da so pravila postala prezahtevna ob novih prometnih sredstvih, kakršni so električni skiroji ali da so avtošole postale preveč pohlepne in hočejo bogateti na ramenih kandidatov. Kandidati v Nemčiji lahko poleg tega teoretične teste opravljajo kar v dvanajstih jezikih, zato odpade tudi pojasnilo o nerazumevanju vprašanj zaradi tujega jezika.
Glede na to, da je za opravljanje testa teorije vožnje potrebno predvsem učenje, Becker dogajanje primerja z dogajanjem na šolah nasploh. Vse slabši izidi teoretičnih testov se namreč vklapljajo v žalosten vzorec podatkov o uspehih učencev v šolah. V Nemčiji se namreč dogaja, da okrog 25 odstotkov otrok po končani osnovni šoli ne zna niti pravilno brati in pisati, v zadnjih letih pa se zmanjšuje tudi razumevanje matematike in znanosti.
Kljub temu večina otrok napreduje na srednje šole. Šolski sistem se je na to težavo odzval z zniževanjem meril, zato imajo učenci kljub slabšim rezultatom celo boljše ocene kot nekoč. Kar 30 odstotkov jih dobi najboljšo oceno. Otroci poleg tega zamujajo, ne delajo domačih nalog, so nasilni, za njihov napredek in vedenje pa so nezainteresirani tudi preobremenjeni starši. Šolski ravnatelji, ki se upirajo tem trendom, pa poročajo o političnih pritiskih.
Brez ustreznih izkušenj
Dejstvo, da šolski sistem postaja cona udobja, ki je sovražna do uspešnih in postaja igrišče raznih ideologov, se odraža tudi na rezultatih teoretičnih testov vožnje. Becker pravi, da mu inštruktorji vožnje pravijo, da srečujejo učence, ki jim je temeljita priprava na test povsem tuja. Z neaktivnostjo sicer lahko uspejo v šolah, težko pa se prilagodijo na okolje s strogimi merili.
Poleg tega gre za ljudi, ki so, medtem ko so jih starši vozili po opravilih, gledali v pametni telefon, zato jim manjka aktivnih izkušenj s prometom, ki si jih otroci pridobijo s pešačenjem ali vožnjo kolesa v prometu.
Becker pravi, da nas neuspeh na teoretičnih izpitih vožnje, ki dejansko niso zelo zahtevni, ne bi smel presenetiti. Po njegovem mnenju je to le eden od simptomov zelo slabih trendov v zahodnih družbah, kjer so jasni znaki povečevanja neumnosti in nemotiviranosti pri otrocih, ki se ne razvijajo več v zdrave osebnosti. To pa se odraža tudi v neuspehu na vozniških izpitih.
Seveda je mladež neumna, brez telefona v roki niti hodit ne zna več... Zadeva bo s prihodom in izpopolnitvijo umetne inteligence še hujša.. Možgani so kot mišica, če jih ne uporabljaš (rešuješ probleme) zakrnijo..
50% je itak priseljencev...
Bolj neprizanesljivo bi to lahko poimenovali tudi nizek IQ koeficient, neumnost ali preprosto pomanjkanje samodiscipline...Nika Kovač 9x, pa še kar ni.