V Celestinski prerokbi Jamesa Redfielda sem brala o eksperimentu s človeško energijo, kjer je skupina sodelujočih s pogledom vplivala na rast rastlinja v dveh paralelnih vrtovih. V obeh je imelo rastlinje enake pogoje za rast. Vendar so v en nasad ljudje usmerjali svoje poglede, misli in afirmacije. Rezultate so primerjali z rastjo rastlinja v paralelnem vrtu. V kratkem obdobju se je pokazala razlika in v vrtu, kjer so sodelovali ljudje s svojo energijo, je bilo cvetje večje in bolj bujno. Z eksperimentom so potrdili, da ljudje s svojo energijo vplivamo na okolico, na ljudi okoli sebe. Ne zgolj med eksperimenti, ko se tega zavedamo. Tudi med gibanjem, komunikacijo, celo med vožnjo v avtu.
Kolumnistka |
|
izraža lastna stališča, ne stališč uredništva. |
Med novoletnimi prazniki sem se sprostila celo med tednom, ker si je večina "vozačev" podaljšala praznike ali jih združila z dopustom. Ceste so bile dobesedno prazne, mirne. A tudi po praznikih sem opazila, da so vozniki presenetljivo umirjeni. Jasno, med prazniki je narod seksal, pa so vsi bolj "na izi". Kako očitno. Do četrtka so bili že vsi divji. "And here we go again, blame it on the system." Res, verjeli ali ne. Na cesti se točno vidi, kdo ni seksal že "stoletje". In potem kaže svoj libido skozi vožnjo. No, taki me nasmejijo, zato pridem na delovno mesto nasmejana in svoj smeh posredujem dalje.
Vem, da bom sčasoma imuna na tovrstne dražljaje. Kar ne pomeni, da jih ne bo. Zgolj podzavestno jih bom absorbirala. In jih podzavestno tudi oddajala. Zavedam se, da posplošujem in izražam subjektivno mnenje, ki nima veze z znanstvenimi ugotovitvami. Me pa zanima, kaj bi pokazala podrobnejša študija.
