Pri Škodi na dinamični predstavitvi kodiaqa, svojega prvega suva, poimenovanem po velikem medvedu z istoimenskega otoka v bližini Aljaske, niso mogli skrivati ponosa in zdrave samozavesti. Na nek drug otok, špansko Majorco, so v zadnjih dneh zvozili na stotine novinarjev z vsega sveta, velika večina njih pa je po prvih kilometrih s suvom po zavitih hribovitih cestah in obmorski avtocesti zadovoljno prikimavala. Tudi sam.
Kar neverjetno se mi zdi, kako dobro zna Škoda zadnja leta za razmeroma enostavno in ne posebej izstopajočo obliko svojih avtov nuditi toliko vsebine. Težko bi jo uvrščal med pionirske znamke, ki kot prve ponudijo trgu nek nov tip oblike ali revolucionarno tehnologijo. Zato pa se Škoda odlično prilagaja mainstreamu in vse tisto, kar ponudi trg, že takoj na začetku deluje preizkušeno in trajno, daleč stran od muh enodnevnic.
Tako je tudi v primeru kodiaqa, ki je prvi in največji izmed treh športnih terencev, s katerimi nameravajo do 2020 konkurirati za že 40-milijonov avtov obsegajoči suvovski kolač. Kodiaq je največji med trojico in naj bi s prostornostjo in zmogljivostmi predstavljal idealno kombinacijo za vse potrebe. Skoraj 4,7 metra dolg avto takoj deluje zelo domače, kot da bi govorili že o drugi ali tretji generaciji.
Ne prevelik, ne predrzen
Morda je za koga ta podatek presenečenje, a kodiaq ni najdaljša škoda, saj je superba kar za 16 centrimetrov več, medtem ko je octavia le štiri centimetre krajša od kodiaqa. Medosna razdalja 2,8 metra pa daje takoj vedeti, da bo spet govora o prostorni notranjosti. Razmeroma monolitno izklesana zunanjost vsaj spredaj prinaša znatno dozo evolucije v obliki svetil, pri čemer so meglenke nenavadno blizu glavnim žarometom. Tudi tridimenzionalna maska mu dviguje veljavo, medtem ko je zadaj manj originalen in precej podoben superbu. Pod črto pa kodiaqove čiste linije z drobnimi detajli delujejo še precej bolje kot na fotografijah.
Čustva se mi niso posebej sproščala niti znotraj, vse v kodiaqu deluje sproščujoče mirno in predvidljivo, hkrati pa sem moral sem dobro pomisliti, v čem se razlikuje od superba. Seveda se sedi višje, izrazito vodoravno armaturno ploščo pa prekinjajo pokončne reže za zrak, medtem ko sta pred sovoznikom kar dva predala.
Kodiaq je zlahka VIP avto, saj je za zadnje potnike, ki vstopajo skozi res velika vrata, ogromno prostora, hkrati je zadnja klop ločeno pomična v razmerju 1:2 in sicer kar za 18 centimetrov. Kodiaq je tudi prvi Škodin sedemsedežnik, za doplačilo namreč del 720-litrskega prtljažnika zapolnita še dva sedeža. Usedel sem se v enega od njiju in ob nujnem razumevanju (bolj naprej potisnjeni klopi) spredaj sedečega je sedenje v tretji vrsti povsem spodobno.
Ob podrtih vseh naslonjalih v ravno dno pa gre v avto za več kot dva kubika tovora, prevažati pa je moč 2,8 metra dolge predmete. Če še za hip ostanemo pri VIP klienteli, je novost med “simply clever” rešitvami poseben naslon za glavo, ki nudi oporo utrujeni glavi, niso pozabili niti na držala za moderne digitalne naprave.
Spozna se na moderno logistiko
V promocijski avto je bil vgrajen novi osempalčni infotainment sistem, s katerim se bodo škode novega rodu še posebej v njegovi najboljši izpeljanki zlahka postavljale ob bok premijskim izdelkom - grafično in ergonomsko ima odličen zaslon na dotik, za navigacijo skrbi Tom Tom s podatki o prometu v živo, dodatna naveza z Googlom pa skrbi za satelitski izgled zemljevida in dopolnjevanje podatkov s Street Viewom. Zares težko se bo izgubiti.
Če pa že, je pri Škodi odslej na voljo Car Connect sistem, prek katerega je lastnik povezan klicnim centrom za kritične in manj kritične situacije, del njega je seveda tudi eCall. Poleg tega posebna aplikacija za pametne telefone omogoča, da je lastnik vedno na tekočem z osnovnimi podatki o stanju avta, njegovo lokacijo, pa tudi določenimi metričnimi podatki glede obnašanja trenutnega voznika. Iz opisanega je jasno, da je kodiaq najbolj digitalizirana škoda doslej.
Prva vožnja v kodiaqu me je prijetno presenetila. Avto je zelo dobro zvočno zatesnjen, dolgo medosje pa skrbi za nežno nabiranje avtocestnih kilometrov, medtem ko volanski mehanizem in podvozje znata suvereno opraviti tudi z ovinki. Kodiaq med vožnjo deluje kot precej manjši in bolj obvladljiv avto, česar konkurenti prav gotovo ne bodo veseli. Kot ne bodo številnih modernih dodatkov, ki vožnjo delajo bolj udobno in varnejšo, zelo dobro se po zaslugi sistema Trail Assist in visoke vlečne mase spozna tudi na vleko prikolic.
Tudi cena bo med močnimi argumenti
Slovenski uvoznik je takoj na začetku soočen s sladkimi skrbmi in sicer imajo za leto 2017 zagotovljenih “le” dobrih 300 kodiaqov, proizvodnje kapacitete za evropski trg pa so bolj kot ne že povsem rezervirane. Razlog za tako obetajoč štart je poleg nestrpnega pričakovanja javnosti na Škodinega terenca in zelo spodbudnih prvih odzivov strokovne javnosti tudi kodiaqov cenik.
Čeprav dokončno še ni oblikovan, pa bo vstopni 1,4 TSI na voljo že za malce več kot 21 tisoč evrov, medtem ko bo najvišja stopnja serijske opreme v kombinaciji s 140-kilovatnim dizlom vredna okoli 35 tisočakov. Ob slednjem podatku bi moral prebledeti marsikateri konkurent, tudi tisti iz premijskih vrst, saj bo kodiaq, tako kot že doslej uspešno počne superb, odkrito ciljal tudi nanje. Zadrego utegnejo imeti celo znotraj koncerna, kodiaq je namreč nezanemarljivo cenejši od znatno manjšega VW tiguana.
Kodiaq je torej kot kakšen film, ki mu že na podlagi napovednika preorokujejo, da bo postal blockbuster ter favorit za oskarje. Bomo videli, ali se bo zgodba s češkim medotom tako uspešno razvijala, kot se je začela. Kako močno so ga za svojega vzeli pri znamki, pa so pokazali tudi z novo skovanko, ki so jo uporabljali na predstavitvi - "škodiaq".
andrej.leban@zurnal24.si
Avto mi je všeč, zadek še najmanj. Spominja na grd BMW, ampak danes je že toliko avtov na svetu da ne glede nato kakšno obliko narediš bo spominjal na nekoga drugega.
Precej neizvirna oblika. Pobrano od vsakega malo, še najbolj pa zadek, ki spominja na BMW