Udeležili smo se 14. Tehnološke konference o vzdrževanju motornih vozil, ki jo skupaj prirejata Skupina GMT, slovenski velikan na področju zagotavljanja nadomestnih in dodatnih avtodelov in maziv svetovnih proizvajalcev ter inštitut za razvoj trajne mobilnosti, poznan kot pionir elektromobilnosti, podjetje Metron.
Program in vsebino letošnjega izobraževanja namenjenega mehanikom, učiteljem, dijakom in drugim, ki se ukvarjajo s servisom in vzdrževanjem vozil je v velikim meri pripravil tehnični inštruktor GMT in trikratni Mehanik leta Primož Rožnik, ki nam je pojasnil, kaj so glavni izzivi, s katerimi se soočajo slovenski mehaniki: »V izobraževanju v tujini in tudi doma je vedno več govora in pozornosti posvečenega električnim pogonom vozil, asistenčnim sistemom in samodejnim menjalnikom. Kljub temu pa se še vedno med to vpletajo tudi osnovna znanja o delovanju klasičnih fosilnih motorjev ter o osnovah elektrike in elektronike. Tudi klimatski sistemi vozil niso izvzeti.«
Zanimivo je, da so se letošnjega izobraževanja, temelji na teoriji in na prikazu delovanja sistemov v praksi, v povprečju udeležili mlajši mehaniki, kar veseli. Sploh ob dejstvu, da je bil obisk Tehnološke konference letos rekorden. To pomeni, da se slovenski mehaniki radi nadgrajujejo svoje znanje, se učijo, posledično pa se bo to dolgoročno poznalo tudi pri tem, da bodo na slovenskih cestah bolj varna in tehnično brezhibna vozila. »Marsikatera mala mehanična delavnica ima na ta način možnost priti v stik z novimi tehnologijami in orodji za popravila ter tudi tehnikami popravila. Na izobraževanjih jim iz prve roke ponudimo znanje, ki ga bodo vsi mehaniki uporabljali pri svojem delu,« pravi Rožnik.
Zakaj je to pomembno? Kot je v uvodnem govoru pojasnil član uprave GMT Tomaž Stražišar, tako kot avtomobilska industrija, tudi industrija dobaviteljev sistemov avtomobilski industriji doživlja prelomne čase. Danes je globalna poprodaja »težka« že 690 milijard evrov, raste tri odstotke na leto, v Evropi (1,5 odstotka) nekoliko počasneje kot v svetu. »V Evropi smo priča staranju voznega parka. Danes je povprečni evropski avto star že 9,5 let, še nedolgo nazaj je bil star v povprečju 8,5 let. To pomeni, da bomo, za razliko od Kitajcev, kjer je povprečni avto star 4,5 leta, servisirali in vzdrževali vedno starejša vozila,« je dejal Stražišar in dodal, da se v poprodaji dogajajo velike spremembe. Predvsem konsolidacija distributerjev, ki se množično, predvsem regionalno združujejo.
»Mali« mehaniki imajo danes še eno težavo, in sicer, da so tudi prodajalci vozil in uradni servisi prepoznali priložnost servisiranja vse starejših vozil, tudi takih, ki so izven garancijske dobe. Razvijajo svoje servisne koncepte, blagovne znamke nadomestnih delov, ščitijo svojo pooblaščeno mrežo in si želijo odtrgati del kolača tudi zase,« pravi Stražišar.
Zato bodo morale tudi manjše slovenske mehanične delavnice, pogosto so to pri nas družinska podjetja, spremeniti način dela, predvsem v smislu povezovanja in tudi poslovanja. Pomembno spremembo v delo mehanika prinaša digitalizacija. Po besedah člana uprave GMT bo leta 2035 že večina prodaje zgodila preko spleta, »po klasični metodi« bo možno naročiti le še kakšno vetrobransko steklo ali karoserijski del.
Stražišar pravi, da digitalizacija prinaša tudi za končnega kupca večjo preglednost. Vsakdo lahko na spletu preišče in razišče ponudno, splet pa končnemu ponudniku, ob nakupu gum na primer, istočasno ponudi še lokalnega vulkanizerja oziroma mehanika.
Čeprav se sliši kot oddaljena prihodnost, pa so avtonomna vozila, vsaj kar zadeva asistenčne sisteme v vozilih, danes že tu in tudi v delavnicah slovenskim mehanikov, tako pooblaščenih kot neodvisnih. Če morda nekateri še zmajujejo z glavo, pa strokovnjaki pravijo, da je zgolj vprašanje časa, kdaj bodo popolnoma avtomatizirana vozila na cestah. Stražišar je citiral kar Elona Muska, lastnika podjetja Tesla, ki je ponudil primerjavo avtonomnih vozil z dvigali: »Včasih so dvigala upravljali ljudje, danes pa stopimo v dvigalo, pritisnemo gumb in nas odpelje v želeno nadstropje. In se nihče ne sprašuje, zakaj tega ne počne človek.«
Ključna za prihod popolnoma avtomatiziranih in varnih vozil na ceste bo tehnologija 5G. Slednja bo omogočila izgradnjo mreže, ki bo vozilo in predmete okoli vozila na cesti umestila na milimeter natančno. »Odzivni čas avtomatiziranega vozila bo 1 milisekunda. Če vemo, da človeško potrebuje okoli 10 milisekund, da procesira sliko, je to pomemben podatke, da se bomo počutili varno v vozilih, ki bodo samodejno švigala mimo nas. Danes tudi v letalu elektronika naredi večino dela,« še pravi Stražišar, ki tudi opozarja na gigabajte podatkov, ki jih danes ustvarjajo mikroprocesorji v vozilih: »To je kapital. Tisti, ki bo znal podatke uporabiti, bo lahko analiziral obnašanje voznika in vozila, hkrati pa ponudil dodatne storitve. Tisti bo na trgu zmagovalec. V Tel Avivu že nastaja nova silicijeva dolina, kjer razvijajo raznorazne storitve za prihodnjo mobilnost.«
Pravilno in redno vzdrževanje vozila ima velik vpliv tudi na okolje, v katerem živimo. »Ekološko ozaveščen uporabnik naredi več za okolje, če bo obstoječe vozilo še naprej uporabljal in servisiral. Proizvodnja novega vozilo prinaša večji ogljični odtis.
V mehanične delavnice kljub temu prihajajo novo izzivi, nove vrste popravila, a tudi kakovostnejši nadomestni deli, večji intervali menjave določenih komponent, olj. Flote bodo zahtevale večje servisne sisteme. Mehaniki se bodo morali združevati.
Stražišar pravi, da bodo konkurenčni zgolj tisti mehaniki, ki bodo imeli ustrezna znanja, prihodnost avtomobilizma pa bo, kot kaže zelo »softwerska«.
Tudi zato je bilo geslo letošnje Tehnološke konference »Pri Napredku nas združuje tehnologija«. Govorci so ponudili zanimivo primerjavo: Za vrhunski in varen električni avto danes računalničarji napišejo 100 milijonov vrstic kode, za boeing 787 50 milijonov vrstic kode, za zanimivi električni avto chevrolet volt, ki je bil v središču pozornosti pred leti, pa samo 2 milijona. Teleskopi, ki krožijo okoli Zemlje imajo napisanih še manj vrstic računalniškega programa.
Prihodnost mehanikov je torej tudi v računalniških veščinah in po mnenju govorca in guruja slovenske elektromobilnosti Andreja Pečjaka kot soorganizatorja Tehnološke konference tudi v električnih avtomobilih.
»14. Tehnološka konferenca se odvija v prelomnem obdobju. Ne gre le za prelom desetletja, ampak tudi zato, ker bo to desetletje čas tektonskih premikov v avto industriji. Avtomobili postajajo povezani in avtomatizirani - električni, dizelski ali katerikoli drugi. Vse gre v smeri digitalizacije. Poglejmo primer otroškega vozička. Če bo opremljen s tehnologijo, da ne bo mogel pobegniti po klancu navzdol, se bo zagotovo prodajal,« pravi Pečjak, ki je okoli 200 zbranih mehanikov pomiril, da nove tehnologija, med katere spada tudi elektrifikacija, s seboj prinašajo nove priložnosti, a le za tiste, ki jih bodo pripravljeni in zmožno sprejeti ter se jim prilagoditi.
»Največja napaka je, če mislite, da bo dela zmanjkalo. Bo pa delo drugačno,« pravi Pečjak, ki je svoje trditve podkrepil z dogajanjem konec 19. stoletja, ko so v zgolj dveh desetletjih iz svetovnih morij izginile jadrnice. Bilo jih je na dese tisoče. Takrat ni bilo letal in tovornjakov, ki bi prevažali robo po svetu. Anglija, kraljica morja, je bila polna brezposelnih mornarjev, parniki pa so stali, ker ni bilo dovolj tehnikov in strojnikov. "Enako je bilo na začetku 20 stoletja. Ko so kočije izginile in so ceste zasedli avtomobili. Tisti, ki so se prilagodili, so uspeli in preživeli, drugi ne. Spomnim se, ko sem hrošča pripeljal k mehaniku, starejšemu možakarju, ki je štel skoraj 80 let. Razlagal mi je, kako je pred vojno delal s kočijami. Ko je videl, da se časi spreminjajo, se je izobrazil in začel popravljati avtomobile. Ter postal dober mehanik,« pravi Pečjak, ki tudi starejšim mehanikom ob prihodu novih tehnologij v avtomobilsko industrijo, ki prinašajo manj umazanega dela, a več dela z diagnostičnimi napravami, tudi električnimi vozili, polaga na srce: "Tudi, če si starejši, se da prilagoditi.« Zato so izobraževanja, kot je Tehnološka konferenca izjemno pomembna.
ni več mali in ful dragi veliki servisi, menjave olja in filtrov, zavore za 300 do 500k km, klinast jermen, pumpe, zaganjač, menjalnik, sklopka, bosch pumpa, svečke, ventili, tesnila motorja, sonda, auspuh in katalizatorji, pogosto žarnice, dpf non stop zabit,… ...prikaži več baterija garancija 8 let, zdrži pa itak 500k km, tesla 1 mio km, nato še hranilnik
glede na stanje naših cest, bo servis še vedno aktualen... Teslo bi vzel ven iz konteksta, razni Renaulti, Nissani, VW,... to bo itak vse po starem, razen pogona...
Znančeva žena ima električni avto renomirane svetovne znamke. Na rednem servisu so nekaj zašuštrali pri nalaganju softvera. Že 1,5 meseca je tam, pa nihče ne zna zrihtat.