Kupci prestižnih vozil dobro vedo, da izbira posebnega odtenka barve stane tudi po več tisočakov. Pri audiju A8 je treba na primer za posebno barvo doplačati kar 4.590 evrov, alfa romeo giulia quadrifoglio pa za svojo značilno tekmovalno rdečo zahteva 2.800 evrov.
Odgovor na vprašanje zakaj je tako, smo iskali pri avtoličarju Gregorju Primožiču, ki je povedal, da pri tako visokih cenah posebnih barv ne gre le za toliko dražji material, ampak je za proizvajalca lahko večji strošek izvedba barvanja, ki je avtomatizirana lakirnica ne omogoča. Le nekaj primerkov iste barve se v sistemu velike tovarne enostavno ne izplača izdelati, zato to nalogo včasih prevzamejo celo zunanji izvajalci.
Tudi pri cenejših avtomobilih
Če ste mnenja, da so zgoraj našteti primeri le izjeme, ki se povprečnega kupca ne tičejo, se prav gotovo motite. Tudi pri cenejših vozilih so doplačila za kovinsko ali biserno barvo precej zasoljena. Doplačilo za tovrstne barve že pri avtomobilih kot je dacia sandero znaša 400 evrov, pri golfu nekaj več kot 500, BMW serije 3 pa zahteva že 939 evrov. Tudi tu nam je Primožič nekoliko odprl oči. Ker je strošek izvedbe barvanja odvisen le od števila nanosov, tu za proizvajalca ni bistvene razlike ali je avtomobil 'običajne', pastelne, metalne ali perla barve. Če gre za bazo v izbrani barvi, čez pa nanos sloja laka, je dela z vsemi enako. Torej, je razlika le v ceni materiala, ki nam jo je sogovornik tudi lepo opisal. Dejal je, da: 'V primerjavi z običajno barvo, kovinska temeljna barva stane približno 16 odstotkov več. V primeru zapletenega barvanja v treh ali štirih slojih pa je cena materiala največ za približno četrtino višja.' Kot primer je navedel ceno barvanja blatnika povprečnega avtomobila, za katerega material v najcenejši izvedbi stane 34 evrov, pri klasičnem kovinskem barvanju malce manj kot 40 evrov, za najdražjo 'candy' 4-slojno barvo pa 47 evrov.
Barve napredujejo
Avtomobilska industrija je svojevrstno gonilo tehnološkega napredka in to zagotovo drži tudi za barve. Pri Nissanu so že nekaj let nazaj razvili revolucionarni lak, za katerega trdijo, da je odporen na praske. Pri tem gre za poseben vrhnji sloj s sposobnostjo popravila manjših prask, kar omogoča uporaba napredne, posebej prožne smole. Ta na ob segrevanju zalije manjše poškodbe, ki nastanejo kot posledica poškodb uporabe avtopralnic ali pa ob bližnjem srečanju s kakšnim grmovjem. Podoben učinek 'celjenja' barve so dosegli tudi raziskovalci univerze v Mississippiju, a so namesto smole uporabili snov, ki so jo pridobili iz hitina, imenovano hitosan. Tega primešajo polimerom, iz katerih je izdelan avtomobilski lak. V primeru praske reagira na ultravijolično svetlobo in ustvari nove kemične verige z drugimi materiali v laku ter s tem zapolni prasko.
Lahko so tudi koristne
Z razvojem so šli korak dlje raziskovalci, ki želijo avtomobilskim barvam nameniti še dodatne funkcije. Veliko se dela na posebnih premazih, ki naj bi vozilo ščitili pred umazanijo in bi jih lahko ponudili tudi na serijskih avtomobilih. Sicer pa pri Mercedesu razvijajo barvo prihodnosti, ki bo lahko proizvajala električno energijo. To bo počela tako kot klasični fotovoltaični panel in sončno svetlobo spreminjala v elektriko. Drugi način proizvodnje energije taiste barve pa naj bi bil iz statične elektrike, ki nastane zaradi trenja ko se veter premika po površini avtomobila.
Nekoč bomo plačali za več kot le lepoto
Če bodo omenjene barve prihodnosti postale del ponudbe serijskih avtomobilov, bo to zagotovo veliko spremenilo. Zagotovo pa drži, da bodo ob dodani vrednosti doplačila za njih vsaj nekoliko bolj upravičena.
