Ko se je lanska sezona v tekmovanju študentska formula septembra zaključila, se je skupina okoli 40 študentov Univerze v Ljubljani z začetkom novega šolskega leta že aktivno pripravljala na letošnje poletje. Takrat bo čas za dirke, na katerih se po okriljem tekmovanja FORMULA STUDENT zberejo dirkalniki iz vse Evrope. Med njimi prednjačijo zahodnoevropske ekipe, ki imajo ogromno (in bogato) podporo svojih matičnih tehničnih univerz. V tekmovanju pa vsak s svojima dirkalnikoma sodelujeta tudi ekipi iz ljubljanske in mariborske univerze.
Vam opis študenta v asociacijo najprej ponudi mladeniča, ki ne ve, kam s sabo in svojim prostim časom, ne razmišlja o zaposlitvi po diplomi, ne izpusti nobenega študentskega žura in namesto obiskovanja predavanj in pridobivanja sodobnega znanja cele dneve zdravi mačka? Ta opis nima nobene povezave z ekipo, ki stoji za študentsko formulo E.
A do poletja je še dolga pot. Študenti morajo namreč poleg vseh ostalih študijskih obveznosti znotraj 10 mesecev zasnovati in izdelati dirkalnik dobesedno "z nule". Potem pa jih čaka še testiranje dela, ker mora vsak dirkalnik zadostiti izredno strogemu tehničnemu pravilniku, da se sploh lahko uvrsti na startno ravnino katere izmed dirk. Zmagovalci so zato prav vsi, ki zagledajo semafor s strartnimi lučmi. In tistih nekaj minut, oziroma natančneje 22 kilometrov dirkaške vožnje, kolikor traja vsaka tekma, odtehta ves vložen trud.
Za volanom najhitrejši slovenski študent
Študenti ljubljanske fakultete so v minuli sezoni napravili zelo drzen premik naprej, saj so po dveh letih razvijanja klasične formule na bencinski pogon prešli na povsem električno formulo. Znotraj tekmovanja namreč obstaja ločena kategorija za brezemisijske dirkalnike.
Svoj zadnji dirkalnik so poimenovali Griffin. Tako kot vse formule doslej ima ime po zmaju, simbolu Ljubljane. Za volanom je dve dirki, na katerih so sodelovali ljubljanski študentje, sedel aktualni slovenski prvak reli divizije 2 Tim Novak, sicer tudi sam študent strojne fakultete. Ekipa je uspešno prebrodila velike izzive glede zasnove in upravljanja z elektropogonom ter se iz njih marsikaj naučila. Cilji za letošnjo sezono so zato še višji, še posebej, če bo talentirani Novak ob natrpanem urniku še naprej uspel vrteti karbonski volan.
Znanje študentov in industrije, združeno na štirih kolesih
Ekipa z imenom Superior Engineering, ki ima sedež v študentskem inkubatorju Kampus v Ljubljani, je zelo pisana. Poleg strojnikov in elektrotehnikov so v projekt vključeni tudi študentje računalništva, fizike in celo oblikovanja, ekonomije in prava. Ločeno, a hkrati v tesnem sodelovanju vseh poteka razvoj aerodinamike, podvozja, pogona, baterijskega sklopa … Projekt je torej zelo multidisciplinaren, znotraj njega pa je treba poskrbeti tudi za sodelovanje z različnimi podjetji in celovito finančno podlago.
"Vsa sredstva za izdelavo formule in nato uvrstitev na tekmovanje moramo zbrati sami," pojasnjuje letošnji vodja ekipe Jan Kirn, študent Fakultete za strojništvo. To na letni ravni pomeni za okoli 200 tisoč evrov vrednosti v materialu in še okoli 25 tisoč evrov finančnih sredstev. Svojega dela v končni izračun sploh ne vrednotijo, čeprav so samo v razvoj formule za sezono 2018 skupaj vložili kar okoli 35 tisoč ur dela.
Celoten projekt formule E poteka v prostem času študentov, saj načeloma ni del njihovega izobraževalnega procesa, univerza pa jih popira predvsem moralno. "Stremimo k temu, da bi čim več sestavnih delov in komponent izdelali sami, ali pa da so vsaj narejeni pri slovenskih podjetjih," pravi Kirn. Tako so že pri aktualnem dirkalniku sami razvili in izdelali šasijo in podvozje. Sestavili so baterijo in razvili tudi velik del elektronike, ki skrbi za prenos energije iz baterije na dva elektromotorja, ki ločeno poganjata zadnji kolesi.
Pri izdelavi električne študentske formule skupaj tako ali drugače sodeluje kar okoli 60 podjetij. Sodelovali so s takšnimi podjetji, kot so Elaphe, Mahle, Emrax, REC, SHD, M Sora, Kolektor, SKF … "Veseli smo vsakega, ki ga imamo," pravi Kirn o njihovih sponzorjih. Kot že omenjeno, je bil največji uspeh uspešno opravljen tehnični pregled dirkalnika, medtem ko so se na dirkah v Italiji in na Madžarskem rezultatsko uvrstili nekje na sredino med sodelujočimi ekipami. V ospredju evropskih dirk so ekipe, za katerimi z (bogato) podporo stojijo najboljše zahodnoevropske tehnične univerze na Stari celini.
Tehnične karakteristike dirkalnika v sezoni 2017/18
Masa: 270 kilogramov
Baterija: 8,4 kWh, izhodna moč 80 kW (tehnično omejena)
Napetost: 380 V
Pogon: dva elektromotorja, vsak za svoje zadnje kolo
Največji navor: 700 Nm, vektorski prenos na kolesa
Vršna moč: do 70 kW na motor
Pospešek 0-100 km/h: 3,5 sekunde
Najvišja hitrost: 130 km/h (omejena)
Doseg: okoli 30 km
Posebnosti: aktivna aerodinamika - samodejno gibljivo zadnje krilo
Prek študentske formule v prvake med podjetji
Cilji za prihodnji dirkalnik za sezono 2019 so še ambicioznejši, s še več lastnimi rešitvami. Na podlagi izkušenj želijo predvsem zmanjšati maso dirkalnika z uporabo naprednejših materialov in ob bolj optimizirani gradnji. Še korak naprej želijo napraviti tudi pri elektroniki in pri nadzoru prenosa moči in navora med levim in desnim motorjem. Pri razvoju jim bodo zelo v pomoč diagnosticiranje podatkov, ki so jih z nameščenimi senzorji na dirkalniku v minuli sezoni skrbno beležili.
Kaj pa imajo na drugi strani podjetja od mladeničev, ki preživljajo študentsko zelo netipične popoldneve? "Res je, da gre v večini primerov pri našem sodelovanju s podjetji za prenos njihovega znanja na nas, a nekaj lahko takšnim podjetjem vračamo že sedaj," je prepričan Kirn. "Recimo pri naslednji formuli nam bo eno od podjetij pomagalo pri elektroniki, za katero pa bomo sami skonstruirali ohišje. To ohišje namerava nato podjetje uporabljati tudi za svoje izdelke."
Predvsem pa se zdi Kirnu pomembno, da študentje, ki so tako ali drugače vključeni v projekt, že v tej fazi izobraževanja poleg stikov pridobivajo ogromno praktičnih izkušenj pri razvoju in izdelavi različnih komponent. Tako bodo že od prvega dneva zaposlitve lahko aktivno pomagali njihovim bodočim delodajalcem.
andrej.leban@zurnal24.si
