S pomočjo državne pomoči in ugodnega eko kredita je lahko nakup okolju prijaznega vozila že danes cenejši od dizelskega avtomobila.
V enem od predhodnik člankov smo pojasnili, kako je mogoče v Sloveniji skupaj s subvencijo Ekosklada priti do zgolj osnovnega popusta v višini 11.500 evrov za električno vozilo. Prav zaradi tega je že danes nakup električnega avtomobila tudi zares ugoden nakup, seveda za tiste, ki tako vozilo potrebujejo.
A kako dolgo bodo državne subvencije, ki so 7.500 evrov za nakup 100-odstotnega e-avtomobila in 4.500 evrov za nakup priključnega hibrida, vzdržale, če država v svojem načrtu predvideva, da bo po naših cestah do leta 2030 vozilo že 200 tisoč povsem električnih avtomobilov in priključnih hibridov? Skupna višina sredstev, ki je letos na voljo na razpisu, je 700.000 evrov.
Subvencioniramo tujo avtomobilsko industrijo in tudi našo
Na Norveškem, ki je država z največjim deležem električnih vozil, so se že odločili, da ne bodo več subvencionirali najdražjih električnih vozil, ampak bodo s subvencijami spodbujali manjša električna vozila. Tudi pri nas naj bi se politika v prihodnje spremenila, a Bojan Žlender z Ministrstva za infrastrukturo poudarja, da subvencije do nadaljnjega ostajajo. "Če pogledate današnje prodajne številke novih avtomobilov vidite, da še vedno vlada majhno zanimanje za električna vozila. Ljudje imajo še vedno veliko pomislekov, od polnjenja baterij, dosega, cene," pravijo pri krovni evropski potrošniški organizaciji BEUC.
Žlender pravi, da bodo zelo ambiciozne načrte, da bodo na slovenske ceste v naslednjem desetletju spravili na desettisoče voznikov, ustvarili tudi s pomočjo subvencij. Subvencije so sicer tvegano polje, priznava Žlender, saj bo avtomobilska industrija državo držala za vrat, da bo sofinancirala razvoj vozil v Franciji, Nemčiji, na Japonskem, a hkrati vidijo tudi velik potencial slovenske avtomobilske industrije, ki je na področju električne mobilnosti izjemno močna.
Subvencije bodo veljale do ...
Danes je na slovenskih cestah le okoli 700 električnih vozil, zato bodo s subvencijami vztrajali do številke 10 tisoč, pravi Žlender in dodaja, da je subvencija le ena od prednosti, zakaj kupiti e-vozilo. Po njegovih besedah so druge prednosti tovrstnega nakupa še brezplačno parkiranje, zastonj ali pa poceni polnjenje baterij in novi poslovni modeli: "Fitnes centri, na primer bodo stranke lovili tudi tako, da bodo ponudili polnilno postajo za električno vozilo, zastonj polnjenje baterije in brezplačni parkirni prostor. Trgovine že danes ponujajo parkirna mesta in polnilne postaje za e-vozila. Ob subvenciji in sanjskem kreditu je za marsikoga električni avto plus."
Subvencije so nujne za prodajo e-vozil
Kako pa na subvencije gledajo v avtomobilski industriji? Rok Istenič, predstavnik za stike z javnostjo pri Renaultu, pravi, da je danes večina kupcev električnih vozil tehnoloških navdušencev, posameznikov in podjetij z velikim občutkom za ekologijo ter tistih, ki jih je navdušilo udobje in tišina vožnje z električnim avtomobilom.
"Dejstvo je, da velika večina ljudi ekološke izdelke (pa naj si gre za gradbeni material, hrano ali mobilnost) kupi samo, če se jim to splača. Zgolj slaba vest do okolja po navadi žal ni dovolj močan motivator … Res pa z razvojem električnih vozil v zadnjem času skupina ljudi in podjetij, ki se jim nakup električnega vozila lahko tudi finančno že izplača, vztrajno narašča."
Pri tem navaja električni model zoe z novo baterijo, ki ponuja do 300 kilometrov dosega v realnem življenju). Istenič poudarja, da ima zoe s pomočjo državnih subvencij ob najemu baterij že lahko nižjo ceno kot primerljivo opremljen dizelski avtomobil: "Skupaj s stroškom najema baterij pa v večletni uporabi tistim uporabnikom, ki vsak dan prevozijo toliko kilometrov, kolikor omogoča zaloga energije z enkratnim polnjenjem, že lahko prinaša tudi finančno korist."
Istenič navaja ugotovitve Renaultovega svetovalca za e-mobilnost Željka Purgarja, ki pravi, da bo v prihodnjih letih zaradi naraščanja števila električnih vozil ekonomija obsega povzročila padec cen baterij (ali pa ob isti ceni večji doseg), kar bo pozitivno vplivalo na prodajo električnih vozil. Dokler pa bo cena baterij še tako visoka, kot je danes, pa prodaje električnih vozil brez subvencij ne more biti.
Prihaja najbolj prodajano e-vozilo
Pri Nissanu Slovenija, kjer bodo spomladi 2018 končno začeli prodajati najbolj množičen električni avto na svetu leafa, njegovo drugo generacijo, potrjujejo, da ključno vlogo pri nakupu električnega avtomobila igra tudi cena: "Za zdaj so električni avtomobili še vedno kar precej dražji od “navadnih”, zato je državna subvencija za povečanje prodaje električnih vozil in hkrati tudi spremembo načina življenja, bistvenega pomena."
Enako menijo pri BMW Slovenija, kjer poudarjajo, da svoje električne modele in priključne hibride prodajajo tudi na račun subvencij, hkrati pa verjamejo, da bi k še večji privlačnosti električnih vozil pripomogle dodatne spodbude, kot na primer vožnja po dediciranih pasovih za javni promet, gostejša mreža polnilnic, predvsem v starejših blokovskih naseljih ipd. Po njihovem mnenju za uspešno prodajo električnih vozil tako ni pomembna samo finančna spodbuda, ki je sicer še vedno ključna, vendar tudi ukrepi t. i. pozitivne diskriminacije: npr. parkirna mesta za električna vozila.
Že cenejši od dizelskih avtomobilov
Kar zadeva same cene vozil priključnih hibridov BMW in MINI pa trdijo, da so ob upoštevani subvenciji Eko sklada ne le primerljivi z dizelskimi modeli, ampak celo ugodnejši.
Toyota, ki proda večino vseh klasičnih hibridnih vozil pri nas, svoje hibride na slovenskem trgu uspešno prodaja brez državne pomoči. Gregor Mauko, generalni direktor Toyota Adria opozarja, da je povprečna starost voznega parka v Sloveniji okoli 10 let in se še naprej stara, kar pomeni, da bi se vlada lahko zelo približala svojemu cilju za leto 2030 že danes s spodbudami za ekološko učinkovitejšimi vozili, kot so hibridna vozila in priključni hibridi. "Električna vozila predstavljajo precej nišni del prodaje in jih bodo še naslednjih nekaj let. Do 2030 je še 13 let, zato mora vlada to razdelili v dva ali celo tri korake, kako priti do teh ciljev. Npr. prvi korak bi bil doseči emisije pod 100 g/km, drugi pod 75 g/km, tretji pa pod 50 g/km in dodatno povečati dajatve na ekološko sporna vozila. Če se bo osredotočila samo na spodbude električnih vozil, se mi zdi zgoraj omenjeni cilj relativno utopičen," razlaga Mauko, ki je mnenja, da bi morala vlada spodbujati tudi hibridna vozila, šele v drugem koraku pa dodati še električna vozila. "Cilj bi moral biti določeno število prodanih ekoloških vozil, ne zgolj električnih vozil, ki na današnjem trgu predstavljajo manj kot 0,4 % prodaje novih vozil. Želimo pa doseči 100 % - kako?," se sprašuje in dodaja, da se mu sicer zdi realen cilj vlade za leto 2030, če upoštevamo še klasična hibridna vozila.
Hibridna vozila bodo ključna
Toyota po njegovih besedah že danes dosega pri nekaterih modelih 90 % prodaje hibridnih vozil, glede na skupno prodajo vozil pa je vsaka tretja toyota v Sloveniji hibridno vozilo. Toyotin cilj je, da bo že leta 2020 60 % vseh toyot v Sloveniji prodanih s hibridnim ali priključnim hibridnim pogonom. "Seveda se postavlja vprašanje, če bo samo vsako peto vozilo električni ali plug in hibrid v letu 2030, kakšna bodo ostala vozila, da dosežemo prag 50 gramov CO2 na prevožen kilometer. Najbrž bo moralo biti ostalih 70-80 % hibridnih vozil," razmišlja Mauko, ravno zato tudi meni, da bi morala država dodatno podpreti tudi hibridna vozila, da bo dosegla zastavljen cilj.
Neodvisni strokovnjak na področju avtomobilizma Andrej Brglez iz Inštituta za civilizacijo in kulturo pa meni, da je treba razmišljati širše. Pravi, da si mora potrošnik neko stvar želeti, da jo bo kupil, ne, da jo bo kupil le zato, ker jo nekdo stimulira: "To se praviloma na obnese."
Žalostno. Forsira se nekaj , kar je ekološko bolj sporno od današnjih vozil. Kje so tisti "strokovnjaki" ki so pred leti govorili o neškodljivosti dizlov. Enako se bo zgodilo z elektriko.
Glede na to, da teh komentarjev v članku navedeni gospodje verjetno ne berejo dvomim, da bo kateri od njih dal zadovoljujoč odgovor. Ervin O.
Do leta 2030 se bo zamenjalo kar nekaj vlad tako v SLO. kot v Evropi tako, da politikom pisanje škodljivih pamfletov ne bo nič škodilo. Do sedaj še nisem zasledil podatka kako škodljiva je proizvodnja e-avtomobila (vsaj 30% bolj) napram… ...prikaži več klasično gnanemu. Tega podatka ne bo dal nihče ven saj da misliti; redke zemlje oz. kovine v akumulatorjih in njihovo pridobivanje so za okolje uničujoče. Sicer pa bo elektrika dražja, veliko dražja (200.000 avtov) in potrebna bo nova termo ali At. elektrarna.