- 231-'konjski' turbobencinski motor ostaja srce minija cooper JCW in še vedno navdušuje z eksplozivnim značajem.
- Nova digitalna kabina prinaša veliko tehnologije, a ohranja nekaj ključnih elementov tradicionalnega Minijevega značaja.
- Čeprav je postal bolj uglajen in precej dražji, mini cooper JCW na zavitih cestah ostaja ena najbolj zabavnih športnih kombilimuzin.
Mini je v zadnjih letih doživel največjo preobrazbo po ponovni oživitvi znamke pod okriljem BMW-ja. Kabina je skoraj povsem digitalna, fizičnih stikal je precej manj, električni modeli prevzemajo pomemben del ponudbe, oblikovalci pa so ubrali precej bolj minimalistično pot.
Vse to je pri marsikaterem ljubitelju znamke sprožilo vprašanje: ali je novi mini cooper še vedno pravi mini? In če to velja za običajne različice, je vprašanje še toliko pomembnejše pri najostrejšem miniju cooperju z oznako john cooper works. Odgovor na zgornje vprašanje smo dobili že po prvih kilometrih voženj. Novi mini cooper JCW je zagotovo pravi mini, le malce bolj odrasel je postal.
Motor ostaja dvolitraš
Pod motornim pokrovom je kljub trenutnemu trendu zmanjševanja motorjev ostal dobro znani dvolitrski turbobencinski štirivaljnik, ki smo ga poznali že v prejšnjem miniju JCW in razvije moč 231 'konjev', oziroma 170 kilovatov, kot bi morali pravilno zapisati, in navor kar 380 njutonmetrov. Tega je celo za 60 njutonmetrov več kot v prejšnjem miniju cooperju JCW. Motor zato deluje še bolj suvereno, in tudi mora, saj je njegov najostrejši tekmec prav njegov električni brat z enakim imenom, ki ga od elektrike skoraj preveč "razganja".
Za bencinskega minija JCW bi lahko rekli, da mu je v primerjavi z električnim še vedno ljubša "stara šola" ter moč razvija bolj postopoma in uglajeno. Pri tem mu je v veliko pomoč sedemstopenjski dvosklopčni menjalnik, ki prestavlja hitro in uglajeno, pri umirjeni vožnji pa že skoraj neopazno. Šele pri sunkovitem pritisku na stopalko za plin bi si želeli nekoliko hitrejši odziv, zato je na zavitih cestah pogosto bolje uporabiti ročno prestavljanje z obvolanskima ročicama. V tem primeru je električni mini JCW denimo bolj blizu sodobnim pričakovanjem, ko vse, in tudi moč motorja, pričakujemo "takoj in zdaj".
Še vedno najboljši tam, kjer je cesta zavita
Predvsem, ko odločno pritisnete pedal plina, pa motor pokaže svoj "pravi" značaj. Iz uglajenega vsakodnevnega sopotnika, ki vas razvaja med vožnjo na kavo, se spremeni v temperamentnega športnika z izrazitim zvokom, hitrim odzivom na plin in navdušujočo željo po vrtljajih. Takrat tudi dobite željo, da bi se z minijem JCW zapeljali na "prave ceste".
Prava vrednost minija JCW se namreč ne pokaže na avtocestah ali mestnih ulicah na avtocesti, ampak se je z njim treba zapeljati na ozke in zavite gorske ceste, kjer se počuti kot doma. Tako kot njegov daljni prednik, ki je zmagoval na relijih, kakršen je bil Monte Carlo. Volanski mehanizem je kljub posodobitvi ostal eden najbolj neposrednih v razredu, avtomobil se na ukaze odziva skoraj hipno, nagibanja karoserije je zelo malo, občutek lahkotnosti pa ostaja ena njegovih največjih odlik. Kot vozni se hitro navadite zaupati podvozju.
Prednji pogon kljub obilici navora presenetljivo učinkovito prenaša moč na asfalt. Oprijem je odličen, tudi pri silovitem pospeševanju iz počasnih ovinkov. Šele če voznik pretirava, začne avtomobil s prednjim delom rahlo siliti iz ovinka. In v dogajanje se vključi elektronika. Takrat postane jasno, da so inženirji iskali ravnovesje med igrivostjo in varnostjo. Mini JCW je ostal zabaven, vendar tudi precej bolj predvidljiv.
Mini že vrsto let govori o občutku vožnje gokarta. To mu zagotovi tudi čvrsto podvozje, ki pa, tako kot smo pri Miniju vajeni, ni brezkompromisno trdo. Tudi na 18-palčnih kolesih je namreč presenetljivo dobro blažilo večje neravnine, zato je mini JCW bistveno prijaznejši tudi do vsakdanje uporabe, kot bi pričakovali od takšne "cestne rakete". Le pri avtocestnih hitrostih postane bolj negotov, v kabino prodre več hrupa, vzmetenje pa na valovitih odsekih izgubi nekaj mirnosti.
Digitalni mini
Zanimivo je, da je inženirjem odlične vozne lastnosti po sodobnih pričakovanjih uspelo zagotoviti kljub temu, da je večji in težji avtomobil v bistvu postavljen na posodobljeno platformo predhodnika. Top pa ne velja za kabino, ki je sveža in predvsem digitalizirana.
Pred voznikom ni več klasičnih merilnikov, skoraj vse funkcije pa so preseljene na velik okrogel zaslon OLED na sredini armaturne plošče, ki predstavlja osrednje upravljalno središče avtomobila. Operacijski sistem povzema BMW-jevo tehnologijo, zato deluje hitro, navigacija v realnem času je odlična, glasovno upravljanje razume naravne ukaze, med sodobnejšo opremo pa sodijo tudi napredni asistenčni sistemi. Pred voznikom pa je še projekcijski zaslon, ki predvaja vse podatke, ki so potrebni za vožnjo.
K sreči Mini ni povsem pozabil tradicije. Pod zaslonom je ostalo nekaj fizičnih stikal za najpomembnejše funkcije. Med njimi tudi značilno stikalo za zagon motorja v obliki ključa, zraven njega pa "rocker" stikalo za upravljanje menjalnika RND/S, ter podobno stikalo za menjavanje voznih načinov, oziroma izkušenj, kot to imenujejo pri Miniju. Med njimi je tudi izkušnja "go-kart", ki vam s predvajanjem podatkov o vožnji v pregledni grafiki pričara vtis pravega dirkalnika.
Čeprav je mini JCW najzmogljivejši mini, ni nepraktičen avtomobil. Spredaj je prostora dovolj tudi za višje voznike, sedeži nudijo odličen bočni oprijem, položaj za volanom pa ostaja eden najboljših med športnimi kombilimuzinami. Zadaj je prostora pričakovano manj, prtljažnik prav tako ne podira rekordov. Tu se pokaže, da mini JCW ni ravno družinski avtomobil, ampak bolj "2+2 kupe" za dva uživača v dinamični vožnji in občasnega tretjega, če res ne gre drugače, pa tudi četrtega sopotnika.
Cena ni "mini"
Mini JCW velja nikakor ni poceni. Cene beninskega minija cooperja JCW se začnejo pri 37.800 evrih, z dodatno opremo pa se hitro dvignete nad 40 evrskih tisočakov. To gotovo ni malo, sploh za tako majhen avtomobil. Gotovo pa je tudi, da Mini že dolgo ne tekmuje več z običajnimi mestnimi avtomobili, ampak za tiste, ki si ga želijo, cena niti ni tako zelo pomembna.
To velja tudi za mini JCW, ki ni več surov mali razgrajač, kakršen je bil nekoč. Postal je bolj uglajen, tehnološko precej naprednejši in uporabnejši v vsakdanjem življenju. Kljub temu ni izgubil tistega, zaradi česar nosi tri črke JCW. Še vedno navdušuje z neposrednim volanom, izjemno lego na cesti, eksplozivnim motorjem in občutkom lahkotnosti, zaradi katerega je vsaka zavita cesta nekoliko bolj zabavna.
