Kljub temu, da sledi utečeni nomenklaturi, bi lahko rekli, da se najbolj med vsemi SUV-kupeji razlikuje od »nekupejevskega brata« in ima kljub načeloma enaki pogonski in vozni tehniki od njega precej drugačen značaj. Če je namreč BMW X1 tudi po nedavni osvežitvi precej resen družinski avtomobil, bo BMW X2 s svojimi izrazitimi oblinami gotovo všeč bolj dinamičnim in voznikom z bolj individualističnim značajem.
Zaobljena kupejevska karoserija sicer prinaša tudi določene slabosti, saj je v njem kljub enaki platformi manj prostora kot v BMW-ju X1. To se odraža predvsem na zadnji klopi, kjer so potniki stisnjeni pod streho in ne uživajo najboljšega razgleda, manjši pa je tudi prtljažnik, ki je bil zaradi baterije priključno hibridnega sklopa in elektromotorja, ki je vgrajen na zadnjo premo, s 410 osnovnimi litri za 40 litrov manjši od že sicer manjšega prtljažnika v X2. A to verjetno potencialnemu lastniku BMW-ja X2 ne bo prav veliko pomenilo, saj bi se sicer odločil za kateri večji model.
Precej analogno
BMW X2 je tudi eden po generacijskem stažu najstarejših modelov v BMW-jevi ponudbi, kar se pozna predvsem na voznikovem delovnem prostoru. V njem razen osrednjega zaslona infozabavnega sistema, s katerim je sicer usklajen s sorodstvom, in prikazov ob merilnikih, še v veliki meri vlada analogna tehnika. Merilnika hitrosti in vrtljajev bencinskega trivaljnika sta namreč povsem analogna, prav tako pa tudi prikaz količine bencina, le električni del podatkov si lahko ogledamo digitalno.
»Zelo zaresna« je tudi izbirna ročica menjalnika. Medtem, ko v večini BMW-jev danes že najdete značilno stikalno ročico, ki jo le malo zagugate in že elektronsko vklopi želeni vozni program, je celo priključno hibridni BMW X2 še vedno opremljen s precej dolgo prestavno palico, ki vam z grobostjo da vedeti, da ste zamenjali vozni program. Resnici na ljubo, je izkušnja njene uporabe zelo dobra.
Prav tako kot tudi celotnega priključno hibridnega sklopa. Ta je sicer drugačen kot v večjih BMW-jih, kjer je elektromotor vgrajen v sam menjalnik, zato se moči na podlago prenašajo tako kot pri konvencionalnih različicah z motorjem na notranje zgorevanje. BMW X2 je bil namreč namesto z zadnjim, tako kot vsi pripadniki bavarskega kompaktnega razreda, razvit s primarnim prednjim pogonom, priključno hibridni različici pa sploh niso namenili mehanske povezave z zadnjo premo, ampak 70-kilovatni elektromotor zadaj poganja zadnji kolesi, 92-kilovatni 1,5-litrski turbobencinski trivaljnik pa spredaj skrbi za pogon sprednjih koles. Sistemske moči je za 162 kilovatov (oziroma 220 'konjev')m navora pa za 385 njutonmetrov.
Večinoma zadnji pogon
BMW X2 xDrive 25e, kot se imenuje priključno hibridni BMW X2 je zato teoretično lahko avtomobil s štirikolesnim pogonom, kar nakazuje tudi ime, a dejansko bodo tisti, ki bodo dan začeli s polno baterijo, ki razpolaga z uporabno kapaciteto 8,8 kilovatne ure in izkoriščali v električnem načinu predvsem električni doseg, večinoma vozili z zadnjim pogonom. Kombinacija je malce nenavadna in po občutku zadnji pogon voznim lastnostim odvzame nekaj dinamike in občutka gotovosti, tudi ob dejstvu, da na elektriko lahko pospešite vse do 135 kilometrov na uro, torej preko vseh v Sloveniji dovoljenih omejitev.
V hibridnem načinu se oba pogona neprestano samodejno izmenjujeta in delujeta zelo ubrano, kar se čuti v solidnih pospeških in voznih lastnostih, ki so usklajene z BMW-jevimi pričakovanji, v športnem načinu pa avtomobil vsekakor vozi s štirikolesnim pogonom, saj oba pogona poskrbita, da zares obvelja podatek o pospešku v 6,8 sekunde do 100 kilometrov na uro.
Omenimo še, da je baterijo priključno hibridnega X2 najbolje čez noč napolniti na domačem priključku, saj se na šuko vtičnici napolni v dobrih petih urah, torej bo zjutraj gotovo polna. Drugače je s hitrim polnjenjem, ki ni prav hitro, saj lahko poteka zgolj z največjo močjo 3,6 kilovata, kar pomeni, da bo baterija v idealnih okoliščinah polna v dobrih treh urah, torej le za tretjino hitreje kot doma. V hladnih zimskih dneh je polnjenje potekalo še malce počasneje.
Pripravljen na mestna središča
Omeniti velja še možnost hranjenja baterije za mestna središča, kjer boste možnost električne vožnje zares potrebovali. Pri priključno hibridnih BMW-jih serij 3 in 5 sem denimo ugotavljal, da med takšno vožnjo s hranjenjem kapacitete baterije lahko bencinski motor z odvečno energijo baterijo celo razmeroma hitro napolni, pri X2 pa je takšno polnjenje manj učinkovito, saj je tudi bencinski motor precej šibkejši. Poleg tega je malce bolj zapleten tudi dostop do tega programa, saj nima direktnega stikala, kot v večjih BMW-jih, ampak se je treba poslužiti menija na zaslonu.
Glede na to, da je odvisna predvsem od tega, koliko časa bo voznik BMW X2 uporabljal v električnem načinu, o porabi bencina na testu ni smiselno govoriti, saj je lahko tudi skoraj nična, lahko pa govorimo o ceni. Ta z 63.207 evri, kolikor je stal testni primerek, in dobrimi petnajstimi tisočaki manj za osnovno različico brez dodatne opreme, ni nizka. A po drugi strani dobite privlačen dinamično oblikovan in soliden priključno hibridni križanec, ki je kljub malce daljšemu stažu oblikovno in vozno še povsem svež in gotovo izstopa iz povprečja.
BMW X2 xDrive 25e M sport
Motor: turbobencinski, tririvaljni, 1.499 ccm + elektromotor
Največja moč: 162 kW (220 KM)
Največji navor: 385 Nm
Zmogljivosti: 195 km/h, 6,8 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4.360 x 1.824 x 1.512, medosna razdalja 2.670
Prtljažnik (v litrih): 410
Poraba: 1,8-1,7 litra/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 42-38 g/km
Poraba elektrike: 15,2-14,9 kWh/100 km (kombinirani cikel WLTP)
Električni doseg: 51-53 km (kombinirani cikel WLTP)
Cena v evrih: 63.207 (osnovna različica: 48.150)
