DS N˘8 je tehnično gledano petvratni križanec, a glede na to, da ima precej nizko kupejevsko razpotegnjeno silhueto, bi se lahko okarakteriziral tudi kot prava limuzina.
Kakorkoli, francoski predsednik je z njim spet dobil avtomobil, s katerim se lahko pohvali brez zadrege, do katere je denimo prihajalo ob DS7 crosssbacku, ki je bil križanec spodnjega srednjega razreda in torej ni dosegal ogleda svojih predhodnic, kakršni so denimo bili Citroënova DS "žaba", Chapronova kabrioletna predelava citroëna SM ali pa konkurenčni a prav tako francoski renault safrane. Nekaj upanja je sicer vzbudila velika limuzina DS9, a hudič je bil v podrobnostih. Podaljšano različico, ki bi lahko bila vredna francoskega predsednika, je znamka izdelovala na Kitajskem.
DS N°8 skupina Stellantis izdeluje v Franciji, torej je osnovni kriterij izpolnjen, prav tako pa gre za avtomobil, ki je najbliže temu, kar danes iz Francije prihaja z limuzinskim predznakom, torej gre spet za pravo francosko predsedniško limuzino. In tako, kot je veljalo za večino francoskih predsedniških limuzin, je DS N°8 dostopen vsem, ki si ga želijo parkirati v svoji garaži, če so le pripravljeni zanj odšteti od 58.800 do 76.600.
Posebni avtomobil
Kot se za francosko znamko spodobi, je njen admiralski model DS N°8 oblikovno še bolj samosvoj kot njeni drugi avtomobili in združuje elemente limuzine, fastbacka in križanca. Poleg tega je z dolžino 4,82 metra in višino 1,58 metra eden večjih predstavnikov svojega razreda in tudi eden večjih avtomobilov na električni platformi STLA, na kateri je doslej nastalo že veliko avtomobilov skupine Stellantis, od peugeotov 3008 in 5008 do citroëna C5 aircrossa ali opla grandlanda.
DS N°8 zato kljub nizki silhueti na cesti deluje precej impozantno in tudi pritegne veliko pogledov. Na karoseriji z odličnim količnikom zračnega upora še posebej izstopa prednji del z značilnim svetlobnim podpisom. Tega tvorijo tridelni žarometi, klinaste navpične dnevne luči, ki se nadaljujejo v ozke vodoravne žaromete, med njimi pa je maska z osvetljeno mrežo iz navpičnih članov in logotipom znamke. Podobno je osvetljen tudi zadek avtomobila.
Zanimivo je, da tudi v notranjosti, vsaj na prvi pogled in z redkimi izjemami, ne boste našli veliko elementov drugih avtomobilov iz skupine. DS Automobiles je očitno v tem pogledu ohranil status posebne znamke, ki si lahko dovoli precejšnja odstopanja v smer razkošja in posebnih oblik.
Kabina je v celoti urejena v usnju, kar ostane, pa so površine iz kakovostne matirane plastike. Veliko je tudi povsem samosvojih elementov, denimo osvetlitev z žarki na sredinskem grebenu, širok in neposredno v armaturno ploščo integriran 16-palčni zaslon infotainmenta ali samosvoje oblikovana stikala za upravljanje šip. Predvsem pa izstopa presenetljivo velik in le malce prisekan volanski obroč s štirimi zelo ozkimi kraki v obliki črke X.
Oblikovalci so veliko pozornosti posvetili tudi ambientalni osvetlitvi kabine, ki pride do izraza predvsem ponoči, za prijetno razsvetljavo podnevi pa poskrbi tudi samozatemnitvena panoramska sončna streha. Za dober zvok v odlično izolirani kabini pa poskrbi tudi hi-fi ozvočenje hišnega dobavitelja Focal 3D Electra. Za prtljago pa prtljažnik s solidno prostornino 620 litrov in dostopom skozi velika peta vrata.
Izlet v zgodovino
Takšen je torej avtomobil francoskega predsednika. Pomislili smo, kam bi se lahko iz Ljubljane odpeljal na enodnevni opravek. Morda primerjava s predsednikom ni ravno najbolj primerna, saj nas obelisk na Trgu francoske revolucije v Ljubljani spominja, da smo si Slovenci državnost s Francozi delili predvsem v času Ilirskih provinc. Tedaj pa je Franciji vladal cesar Napoleon Bonaparte.
Iz Ilirskih provinc je sicer bila Napoleonova srčna izbranka Emilija, ki se je v Idriji spominjajo kot "pasje grofice", a ga v Ljubljani dejansko ni bilo. Bili pa so drugi ugledni Francozi, denimo prvi guverner maršal Marmont, ali pa zadnji guverner Joseph Fouche, ki je poskrbel za njihovo likvidacijo. Morda bi bil slednji še najbolj primeren kot nekdo, ki bi moral na hitro odpotovati mirit nemirne podložnike. Navsezadnje mu je "krizni management" šel dobro od rok, saj je bil v svoji bleščeči karieri med drugim tudi policijski minister in vohun, znan pa je bil tudi po ne ravno nežnem zatrtju vstaje v Lyonu.
Kam pa bi se morda moral Joseph Fouche na hitro odpraviti? Glede na obljubljeni doseg DS N°8 smo si izbrali Pulj. Morda v Pulj, ki se z oddaljenostjo dobrih 200 kilometrov zdi idealen za preskus dosega, ki ga omogočajo njegove baterije. Razlog za pot? Istra je bila v času francoskih vojn po dolgem času prvič spet zares združena. Njen obmorski zahodni del je bil pred tem v oblasti Benetk, notranji vzhodni del pa v oblasti Avstrije. Glede na to, da je bilo razmerje med obema deloma pogosto zelo napeto, bi se prav lahko zgodilo, da bi se moral Fouche tam ukvarjati s kakšnimi nemiri.
Električna tehnika
In zato bi moral biti tam hitro. Fouche bi v Pulj seveda odjezdil na konju, danes pa se avtomobil, kot je DS N°8, zdijo kot ustvarjeni za to. DS N°8 namreč ni le slogovno izpiljen avtomobil, ampak ima tudi solidno električno vozno tehniko, ki je usklajena z ekološkimi pričakovanji evropske birokracije.
Na voljo so tri pogonske različice, ena s krajšim in dve s podaljšanim dosegom, in Fouche bi gotovo izbral najmočnejšo s štirikolesnim pogonom. Takšno, kot smo jo preskusili tudi mi. Dva elektromotorja, po eden na vsaki premi, razvijata skupno moč 257 kilovatov (to bi bilo enako natanko 350 'konjem') in navor 509 njutonmetrov.
Moči je torej veliko, predvsem pa več kot dovolj za vsakdanje vožnje, ko zares ne začutite občutka pomanjkanja moči. Prav nasprotno. A pogon ima kljub vsemu opraviti z dobrimi 2.400 kilogrami prazne in 2.800 kilogrami skupne mase, zato kakšne posebne športnosti ni pričakovati. Namesto športne ostrine zato DS N°8 zagotavlja predvsem občutek lahkotnega in sproščenega križarjenja, tako na avtocesti, kjer do izraza pride tudi odlična zvočna izolacija karoserije, kot tudi na ovinkastih podeželskih cestah.
K temu gotovo pripomore tudi vzmetenje. Podvozju z McPhersonovima vzmetnima nogama spredaj in večvodilno premo zadaj namreč pomaga tudi sistem Active Scan. Ta s pomočjo kamere in tipal ter merilnikov pospeškov spremlja površino cestišča in preko centralnega računalnika in motoriziranega elektromagnetnega ventila za upravljanje pretoka olja med komorami blažilnikov vzmetenje neprestano prilagaja podlagi. Vožnja tudi preko slabih cest z luknjami je zato za voznika in potnike precej mirno doživetje.
Soliden je tudi nabor asistenčnih sistemov, med katerimi je tudi učinkovit prikaz nočnega pogleda. Pravzaprav gre za nabor sistemov, ki smo jih bolj ali manj že spoznali v avtomobilih iz skupine Stellantis. Učinkovit je tudi sistem za polavtonomno vožnjo, vendar ljub temu, da v splošnem dobro deluje, nujno potrebuje stalno nadzor voznika. Med vožnjo smo namreč ugotovili, da zvesto spremlja tudi znamke za omejitev hitrosti, in žal tudi njihove približke. Žal brez vprašanja vozniku pogosto hitrost vožnje tudi samodejno prilagodi tem lažnim znakom, kar je na prehitevanem pasu avtoceste lahko celo nevarno.
Soliden doseg
Pogonski sklop je torej zmogljiv, zmogljiva pa je tudi baterije, iz katere se napaja. DS N°8 je namreč opremljen z veliko baterijo s kapaciteto 97 kilovatnih ur, ki mu teoretično zagotavlja več 750 kilometrov dosega v mestnem okolju in do 500 kilometrov dosega na avtocesti.
Proti Pulju smo se odpeljali po avtocesti, najprej po slovenski do Kopra, po kratkem skoku čez primorske hribe, pa smo pot nadaljevali po istrskem ipsilonu. Ena od lastnosti avtomobilskega računalnika v DS N°8 je, da v kombinaciji z nastavljeno destinacijo v navigacijski napravi lahko predvidi, kakšno bo stanje baterije na cilju poti.
V Ljubljani je sistem predvideval, da bo na cilju v bateriji ostalo še 51 odstotkov elektrike. Ko smo se pripeljali v Pulj, podatek ni dosti odstopal. Ob porabi 19,5 kilovatne ure na sto kilometrov smo v središču Pulja namreč po 204 kilometrih vožnje ugotovili, da nam je ostalo še 49 odstotkov elektrike. Sistem je predvidel tudi, da nam je do prazne baterije ostalo še 257 kilometrov dosega, dovolj torej za vrnitev v Ljubljano.
Oziroma bi bilo dovolj, če se ne bi odpeljali še do Motovuna, istrskega mesteca na griču, ki je znano predvsem po poletnem filmskem festivalu. Med drugim pa ima tudi omembe vredno avtomobilsko zgodovino. Morda niste vedeli, da v Motovunu se je rodil ameriški dirkač Mario Andretti. Njegovi straši so v Motovunu imeli kmetijo, ki so jo morali v viharnih povojnih letih zapustiti in se podati med "ezule". Po nekaj letih so se ustalili v ZDA, kjer se je njihov sin Mario vpisal na panteon avtomobilskih prvakov.
Mogoče bi bil slikoviti Motovun všeč tudi Josephu Foucheju – njegov konj bi se pač nekje moral spočiti - ali pa literatu Charlesu Nodierju, ki je v Ljubljani tudi preživel nekaj let. Nam pa je izlet do njega vzel ravno toliko kilometrov, da smo, čeprav bi morda lahko celo uspeli pripeljati do Ljubljane, v Kopru raje dopolnili baterijo. Čakala nas je namreč pot po avtocesti do Ljubljane, ki bi lahko zahtevala več elektrike kot razgibane istrske ceste.
DS N°8 sicer ne razpolaga z bliskovito hitrim polnilnikom, tako kot nekateri tekmeci, vendar je tudi 160 kilovatov povsem solidna moč, če jo lahko izkoristimo. Kot je pokazal preskus, je to možno, a tudi v hladni zimski noči in brez toplotne predpriprave baterije, je polnjenje potekalo z močjo okrog 90 kilovatov. To pomeni, da za dopolnitev kapacitete do 80 odstotkov zadostuje pol do tričetrt ure. Na AC priključku pa polnjenje poteka z močjo 11 kilovatov in dobrih šest ur zadostuje, da je baterija spet polna.
Politik, kakršen je Joseph Fouche, bi danes torej za opravek, ki bi mu v njegovem času vzel nekaj dni, lahko porabil le en dan, poleg tega pa bi potoval udobno in v električnem slogu, kakršen očitno pritiče tudi francoskemu predsedniku. Po koncu mandata pa bi lahko z njim tudi hitro pobegnil v Francijo, če bi le imel dovolj časa za kratke postanke za zamenjavo konja … , pardon, … polnjenje baterije za 350 'konjev'.
Politik Fouche bi predvsem ugotovil,, da je tole v zvezi z dosegom in polnjenjem navaden nateg. In bi svojemu slovesu primerno tudi ukrepal.