Najprej povejmo, da je druga oprema od spodaj res bolj osnovna, ko gre za znamko DS Automobiles in njenega najmanjšega predstavnika DS4, vendar pa je daleč od skromne, ko gre za avtomobile na evropskem trgu nasploh.
Čeprav niso matrični, so žarometi izdelani v tehniki LED in avtomatski, prav tako pa so z LED tehniko opremljene tudi vse druge luči. Tudi, ko gre za obliko, je avtomobil enako imeniten. Sploh, če je v kombinaciji črne barve s kromiranimi dodatki ter prav tako kromiranimi pogrezljivimi kljukami vrat in nataknjen na kolesa z 19-palčnimi aluminijastimi platišči.
Razkošje opreme
Tudi kabina s klasično kombilimuzinsko ureditvijo je oblikovana tako imenitno, kot se za znamko spodobi. Prtljažnik je z osnovnimi 430 litri in povečljivostjo na 1.240 litrov dovolj velik. Na zadnji klopi, kjer so potnikom na voljo tudi šobe dvoconske klimatske naprave, je z izjemo stopal, ki jim včasih zmanjka prostora pod sedeži, za kolena prostora dovolj in tudi strop ne pritiska na glave. Spredaj pa tudi osnovno opremljen DS4 ponuja precej udobnega prostora, ki ponuja celo nekaj razkošja.
Površine armaturne plošče in vrat so namreč lepo oblazinjene ter prekrite z vešče prešitim umetnim usnjem. V roke lepo sede tipično DS-ovski volanski obroč s stikali, ki med drugim omogočajo tudi upravljanje radarskega tempomata s funkcijo solidno delujoče polavtomatizirane vožnje.
Na armaturni plošči je tudi nekaj fizičnih stikal, sicer pa upravljanje poteka preko za dotik občutljivega zaslona, ki ga podpira spodoben infozabavni sistem. Ta, vključno z zaslonom digitalnih prikazovalnikov, omogoča kar precej možnosti prilagoditve okusu voznika.
Sredinski greben pa je namenjen velikemu predalu in dodatnemu zaslončku oziroma za dotik občutljivi ploščici za upravljanje, med katerima je sklop stikal za upravljanje pogonskega sklopa, ki je tista novost, zaradi katere smo tokrat DS4 dejansko dobili na test.
Blagi hibrid
Gre namreč za blago hibridizirani 1,2-litrski turbobencinski trivaljnik, ki ga pri DS Automobiles imenujejo hybrid 136-e DCT6. 16-kilovatni elektromotor, ki je vgrajen v dvosklopčni menjalnik DCT6 in se napaja iz litij-ionske baterije s kapaciteto 0,9 kilovatne ure, pri delovanju pomaga 1,2-litrskemu turbobencinskemu trivaljniku z močjo 100 kilovatov oziroma 136 'konjev'.
Pogonski sklop je danes že kar ena od standardnih motorizacij skupine Stellantis in ga najdemo tudi v večjih avtomobilih. V DS4, ki je - za današnje čase - razmeroma majhen in lahek avtomobil, je precej živahen in mu zagotavlja solidne pospeške, ki vas na trenutke kar razveselijo. Kljub temu pa ni preveč "žejen", saj poraba, ki na testu ni presegla sedmih litrov in je bila tudi bliže šestim litrom, zagotavlja kar velik doseg s polno posodo goriva.
Težko pa bi rekli, da je DS4 športnik, saj je tudi podvozje nastavljeno tako, da je na cesti sicer povsem zanesljivo in odzivno in zagotavlja tudi nekaj dinamike, a je predvsem naravi avtomobila ustrezno mehko in lepo blaži tudi najbolj neprijetne kratke neravnine na podlagi. S tem zgledno sledi izročilu znamke Citroën oziroma njenega legendarnega modela DS, iz katerega je znamka DS Automobiles izšla, in nekako ustreza tudi pričakovanjem tistih, ki se ozirajo po avtomobilih, kakršen je DS4.
DS4 hybrid 135 e-DCT6 pallas, kot se je uradno imenoval testni avtomobil, je torej tudi v bolj osnovni ureditvi avtomobil, ki ne bo razočaral tistih, ki se spogledujejo z njegovim nakupom. Glede na to, da DS Automobiles v skupini Stellantis predstavlja bolj prestižno ponudbo, omenjeni DS4 s ceno 32.800 ni ravno najbolj ugoden majhen avtomobil na slovenskem trgu. Vendar pa za ta denar poleg solidne tehnike ponuja tudi zvrhano mero udobja in predvsem nekaj francoskega prestiža. Ta pa tudi nekaj velja.
A ne gre prodaja pa je treba veliko reklame
Dober in Francoz ?? Ta dva pojma sta kontradiktorna in ne gresta skupaj.