Mitsubishi space star je namreč na ceste z osnovno tehniko in obliko aktualnega avtomobila zapeljal že leta 2012, torej pred osmimi leti, kar je zelo dolga življenjska doba. In v začetku leta je doživel zadnjo reinkarnacijo, ki mu je prinesla vsaj še dve ali tri leta generacijskega življenja.
Prenova se je odrazila predvsem na zunanjosti, ki so ji namenili precej bolj sveže oblike in jo povsem uskladili z Mitsubishijevimi drugimi aktualnimi modeli, vsaj ko gre za prednji del z značilno masko »dynamic shield«. Nekoliko drugačen, bolj pestro razčlenjen, je tudi zadek z izrazito drugačnimi lučmi, za pogled z boka pa bi lahko rekel, da space star deluje kot pomanjšana različica ASX-a. Da ga je Mitsubishi torej oblikovno precej približal še vedno zelo priljubljenim in v njegovem portfelju prevladujočim športnim terencem.
Prostorni malček
A mitsubishi space star kljub takšnemu videzu temu ni športni terenec, ampak precej uporaben majhni mestni avtomobil, ki bii mu lahko prej pripisali nekaj odlik izumirajočega razreda enoprostorcev. Ob razmeroma majhnem tlorisu namreč ponuja kar precej prostora. Prtljažnik sicer ne vzbudi navdušenja, saj so v dobrem desetletju njegovi tekmeci v tem pogledu močno napredovali, a kljub temu povsem zadosti vsakdanje potrebe, ko gre za nakupovanje in podobno. Za potnike je nasprotno zelo dobro poskrbljeno.
Tem je namenjenega veliko prostora tako spredaj kot tudi zadaj, kjer težav načeloma ne bi smeli imeti niti odrasli visoke rasti, kaj šele otroci, čeprav bi sedeži lahko nudili malenkost več udobja in oprijema. Zdi se, da je še najslabše poskrbljeno za voznika, predvsem, če je visoke rasti, saj bi si na trenutke želeli malo več vzdolžnega pomika njegovega sedeža. Tu space star še najmanj očitno prikriva dejstvo, da ni več najmlajši in da je bil zasnovan kot svetovni avtomobil, torej s precej kompromisi v mislih.
Tisto o odlikah enoprostorca bi lahko veljalo tudi za sedeže, na katerih se sedi precej visoko, vsekakor pa to velja za zelo dober občutek prostornosti v kabini. K temu morda pripomorejo tudi velike steklene površine, ki predvsem pri pogledu nazaj vozniku zagotovijo toliko nadzora nad avtomobilom, da ne čuti potrebe po vzvratni kameri, kar je v zadnjem času vse bolj redko. No, testni space star vzvratne kamere sploh ni imel.
Kljub temu, da je space star po novem na voljo z infozabavnim sistemom, ki deluje povsem v redu, se mu pri opremi še najbolj poznajo leta. Tempomat je denimo klasični brez samodejnega uravnavanja oddaljenost do vozila pred njim, za sodobne pojme pa je pomanjkljiv tudi nabor asistenčnih sistemov, čeprav se na seznamu opreme najde marsikaj. A klimatska naprava po drugi strani deluje samodejno in učinkovito, na voljo je tudi gretje prednjih sedežev, žarometi in brisalniki vetrobranskega stekla pa se tudi vklapljajo in izklapljajo samodejno. V space staru najdemo tudi nekaj, kar je iz avtomobilov v največji meri že izginilo: predvajalnik zgoščenk. Še zanimivost: gumb za vklop motorja je levo od volana, tako kot v porscheju 911 denimo.
Atmosferski trivaljnik
No v tem primeru zažene nekoliko ostareli 1,2-litrski bencinski trivaljnik, ki je z močjo 59 kilovatov sedem kilovatov močnejši od osnovne alternative v obliki litrskega trivaljnika. Na papirju mogoče ne vzbudi ravno navdušenja, a se je med uporabo v kombinaciji z dovolj natančnim petstopenjskim menjalnikom v mestu in na medkrajevnih cestah izkazal za presenetljivo živahnega, nekaj sape pa mu je zmanjkalo le na avtocestah. A seveda tu govorimo v skladu s pričakovanji za ta motor, saj športnih zmogljivosti od njega pač ne gre pričakovati. Solidna je bila tudi poraba, ki se je ob zmernem ravnanju spustila blizu pet litrov, ob priganjanju pa je se je vseeno zadržala pod sedmimi litri na sto kilometrov.
In takšnim motornim zmogljivostim je kos tudi podvozje, ki hitro ukroti voznikove želje po hitrih vožnjah skozi ovinke, saj se predvsem karoserija rada nagne, a po drugi strani dovolj dobro blaži cestne neravnine, v mestnem okolju pa se izkaže predvsem z razmeroma majhnim obračalnim krogom.
Mitsubishi space star kljub koreniti prenovi ni več najmlajši avtomobil, česar niti ne skriva, a se lastniku zato v marsičem oddolži, tudi z razmeroma ugodno ceno. Najbolje opremljen in motoriziran, kakršen je prišel na test, namreč tudi ob doplačilu za posebno diamantno belo barvo cenovno seže le malenkost čez 13 evrskih tisočakov (ob upoštevanju stalnega popusta 2.000 evrov), kar je precej ugodno, v osnovni različici pa je na voljo že za manj kot devet evrskih tisočakov.
Podatki o vozilu (mitsubishi space star 1.2 intense+ navi)
Motor: bencinski, trivaljni, 1.193 ccm
Največja moč: 59 kW (80 KM) pri 6.000/min
Največji navor: 106 pri 4.000/min
Zmogljivosti: 180 km/h, 12,6 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 3.845 x 1.665 x 1.505, medosna razdalja 2.450
Prtljažnik (v litrih): 235-912
Poraba: 4,7 litra/100 km (kombinirani cikel NEDC), izpusti CO2: 108 g/km
Cena v evrih: 13.130
cena ni manj kot devet tisoč evrov ampak 13.130 eur ,če mi ga pa dobite za 9 ga pa kupim takoj.