Preizkusili smo, kako se obnese Mercedesov nov pristop k izdelavi bencinskih motorjev z mehkim hibridom, s katerim želijo konkurirati klasičnemu dizelskemu pogonu.
Mercedes-Benz je s prenovo svojega najpomembnejšega modela, razreda C, storil nekaj zanimivih tehnoloških korakov. Da, C je dobil posodobljeno asistenčno tehnologijo in udobje, kot so jo pred njim uvedli že starejši bratje. Da, C ima rahlo posodobljen zunanji videz z izrazitejšim izgledom LED svetlobe. Da, C je znotraj dobil (doplačljive) digitalizirane merilnike in odličen volan z drsnima ploščicama. In še polno drugih takšnih malenkosti in "upgrejdov", zaradi katerih lahko upravičeno ostaja po prodaji in po stasu čisto na vrhu svojega premijskega razreda.
A še večji preskok, ki ga pri marsikateri znamki naredijo šele z menjavo generacij modela, je C storil pri motorizaciji. Za evropsko prodajo najpomembnejši je bil prehod na novo generacijo dvolitrskega štirivaljnega dizla, ki se je že v ostalih Mercedesovih modelih izkazal za prožnega, uglajenega in razmeroma varčnega. A ta ni predmet tokratnega testa. V avto je bil namreč vgrajen alternativni bencinar s hrbtno oznako C 200.
Njegova posebnost je, da gre za mehkega hibrida, saj starter generator 1,5-litrskemu bencinskemu motorju s 135 kW doda še 10 kilovatov moči, ki so namenjeni predvsem premoščanju tistih neugodnih trenutkov, ko twin-scroll turbopolnilnik še lovi polno sapo. Zato je občutek pospeševanja še bolj linearen, doseganje idealnih vrtljajev pa hitrejše, pri čemer odlično sodeluje devetstopenjski menjalnik.
Pri zaviranju pa pomožni motor deluje v obratni smeri, saj med zaviranjem "lovi" energijo in jo prek 48-voltnega omrežja vrača v baterijo. Ker so številni motorni elementi v mercedesu gnani na elektriko in ne na klasičen način prek motornih jermenov, je zato učinkovitost njihovega delovanja kar najbolj optimalna. Tudi pri bencinskem motorju so uporabili nekaj tehničnih posebnosti, vse v prid boljši odzivnosti.
Je torej bencinski mercedes lahko tako dober kot dizel? Vožnja z njim je gotovo tišja in mirnejša, brez vsakih tresljajev in vibracij. Še posebej je to očitno v mestni gneči z veliko zaviranja in speljevanja. Takrat se odlično obnese asistent za zastoje, ki močno razbremeni voznika. Tudi na avtocesti je pogon kljub razmeroma majhnemu motorju zmogljiv in sposoben, avto z njim pa povsem dovolj hiter s pospeški. Da ne govorim o udobju, ki ga je poleg zelo dobre zatesnjenosti potniške kabine določalo še doplačljivo nastavljivo podvozje.
Sem pa boljši rezultat od bencinarja pričakoval glede porabe. V testnem avtu pod osem litrov ni padla niti pri zelo varčnem načinu vožnje, veliko raje pa je šinila prek devetih. Morda se bo komu zdelo to sprejemljivo, a ne dolgo nazaj sem vozil še precej močnejšega dvolitrskega volva V60 T6, ki je bil v istih pogojih vožnje varčnejši.
Kaj dosti ni mogoče privarčevati niti pri začetni ceni, kajti dizelski C 220 d je od C 200 dražji le za tisočaka, kar skupni vsoti takšnega avta vsaj 40.940 evrov, z dodatno opremo pa veliko bližje 50 in več tisočakov, igra le mizerno vlogo. Oziroma gre za stvar udobja, ki je zdaj na strani bencina (manj vibracij), drugič na strani dizla (še boljša prožnost).
So torej bencinski hlapi že dovolj skoncentrirani, da odženejo vonj po nafti celo v takšnem tradicionalnem razredu? Za veliko večino slovenskih kupcev to ne bo dovolj. Je pa dober začetek.
Podatki o vozilu (mercedes C 200 T 4matic)
Motor: 1.497 cm3, turbobencinar
Moč: 135 kW (184 KM) + 10 kW pri 5.800 vrt/min.
Navor: 280 Nm pri 3.000 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.702 × 1.810 × 1.457, medosna razdalja 2.840
Prtljažnik (v litrih): 490 - 1.510
Poraba na testu: 7,6 litra/100 km (mešani cikel), normni izpust CO2: 129 g/km
Zmogljivosti: 230 km/h, 8,4 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: od 40.940
Konkurenti: audi A4, BMW serija 3, volvo V60 ...
PLUSI: videz, celovita tehnologija udobja in asistence, sedenje, pogum za tehnično posebnost.
MINUSI: previsoka poraba.
