Alfa Romeo je stara avtomobilska znamka z vsega spoštovanja vredno zgodovino in navdušenimi privrženci, ki pa so v zadnjem času ostali malce zapostavljeni.
Alfi giulia in stelvio sta sicer odlična avtomobila, ki zvesto sledita izročilu znamke, vendar sta tudi zelo draga in se močno uvrščata v premijski segment, športnemu terencu segmenta C tonaleju pa nekako ni uspelo zares navdušiti. Bi to lahko uspelo juniorju, ki smo ga pričakovali kar nekaj časa in v Milanu tudi precej stavijo nanj?
Morda bi mu pri tem lahko pomagala cena. Osnovna bencinska oziroma blago hibridna različica z opremo core je ob upoštevanju standardnega popusta 1.500 evrov na voljo že za 25.990 evrov, testni alfa romeo junior ibrida speciale pa je dva tisočaka dražji. Glede na današnje razmere na avtomobilskem trgu bi lahko rekli, da je to čisto sprejemljivo, če ne že ugodno, glede na to, da ime Alfa Romeo v avtomobilskem svetu kljub vsemu še vedno zbuja določene romantične asociacije.
Da so lahko ponudili takšen avtomobil, so morali pri Alfa Romeu malce stisniti zobe in sprejeti tehniko, ki je že dodobra preskušena v drugih avtomobilih skupine Stellantis. Alfa romeo junior je namreč zasnovan Stellantisovi platformi za majhne avtomobile CMP3, ki mu omogoča različne pogonske sklope. Poleg 48-voltnega blagega hibrida z močjo 100 kilovatov in njegove štirikolesne različice z močjo 109 kilovatov sta namreč na voljo še dva električna pogona.
Ustvarjanje identitete
Platformo si deli s številnimi modeli, med katerimi sta morda najbolj očitna fiat 600 in jeep avenger, izdelka nekdanje skupine FCA. Vse tri izdelujejo na tekočih trakovih poljske tovarne. To je bil tudi razlog, da se najmanjši alfa romeo imenuje junior.
Sprva bi se moral namreč imenovati milano, a je italijanski politiki to šlo v nos in je ime prepovedala, češ da avta ne izdelujejo v Italiji. Zato je že predstavljeni alfa romeo milano še pred splovitvijo na ceste postal junior. O tem je bilo pred časom kar precej napisanega, zato končajmo. A nič ne de, tudi takšno ime je v redu, saj je navsezadnje tudi ime junior bilo v zgodovini znamke bilo zelo pomembno.
Bolj pomembno je tisto, kar ne glede na ime junior ponuja. Morda bodo najbolj radikalni "alfisti", kolikor jih je še ostalo, razočarani, a vsi drugi najprej opazimo, da so se pri znamki zelo potrudili , da so z ustreznim oblikovanjem juniorju dali Alfino indentiteto. Že ko ga gledate od daleč, je jasno, da je pripadnik milanske znamke, in ga nikakor ne morete zamenjati za fiat 600, jeep avenger ali katerikoli drugi avtomobil.
Linije, ki so jih 4,17 metra dolgemu križancu urezali pod vodstvom oblikovalca Alejandra Mesonera-Romanosa, mu sicer dajo samosvojo sodobno obliko, ki pa še vedno sledi tistemu, kar je z alfa romeom 156 leta 1996 zastavil Walter da Silva. In tudi on se je zgledoval po oblikovni preteklosti znamke, iz katere izhaja tudi ime junior.
Če pa sama oblika ni dovolj, da bi v juniorju prepoznali alfa romeo, so oblikovalci poskrbeli z obiljem Alfinih znakov, ki jih najdete vsepovsod. Na zunanjosti jih je še najmanj. Najdete ga v velikem črnem logotipu v maski hladilnika, kjer je tako razčlenjen, da pod daleč pomislite, da ga je nekdo polomil, in na kolesnih platiščih. Ter na stebričkih C, kjer pa se je treba za to, da ga prepoznate, malce potruditi.
Stilizirana kombinacija milanskega grba in Viscontijeve kače oziroma "biscioneja" pa je močno prisotna v notranjosti. Tam logo "vidite na vsakem vogalu", bi lahko rekli. Med sorodniki v skupini je junior nekaj posebnega tudi, ko gre za oblikovanje notranjosti. Skupne elemente, kakršni so denimo osrednji zaslon infotainmenta s stikali za urejanje klimatske naprave, stikala menjalnika, med katerimi je tudi obvezno stikalo DNA, in podobno sicer opazite, vendar pa so zavita v paket iz agresivno-prijetnih oblik in zelo solidnih materialov, ki vzbujajo občutke, da je ključnim odločevalcem bil ustrezen občutek pomemben.
Notranjost je sicer precej urejena v trdi plastiki, a ta ni moteča, saj vtis izboljšajo zelo razčlenjene oblike armaturne plošče in drugih elementov. Ravno zadosti, da vzbudijo prijeten občutek, pa je tudi mehko oblazinjenih predelov.
Na črnih usnjenih sedežih z ličnim rdečim hrbteničnim vstavkom se sedi dobro, čeprav opazite, da si vozniško pozicijo samodejno nastavite bolj pokonci in z malenkost bolj agresivnim pristopom, kot pa denimo v fiatu 600. Prednost križanske zasnove se pokaže v tem, da je na zadnji klopi čisto dovolj prostora tudi za dva odrasla potnika, s 415 osnovnimi in možnostjo povečanja na 1.280 litrov pa je prijetno uporaben tudi prtljažnik. Kar se tega tiče, lahko junior mirno prevzame vlogo majhnega družinskega križanca.
Hibridizacija legende
Bolj malo je od nekdanje Alfine športnosti ostalo pod motornim pokrovom. Za pogon namreč skrbi že v drugih modelih dodobra preskušeni 48-voltni blagi hibridni sklop, ki ga sestavljata 1,2-litrski turbobencinski trivaljnik in majhen elektromotor. V juniorju gre za močnejšo 100-kilovatno različico trivaljnika, ki mu obročasti elektromotor, ki je vgrajen v dvosklopčni menjalnik, pomaga z močjo 21 kilovatov in navorom 55 njutonmetrov. Ta se napaja iz baterije s kapaciteto 0,9 kilovatne ure.
Čeprav nosi oznako "ibrida", kar je italijanski izraz za hibrid, bi za ta pogonski sklop težko rekli, da je pravi hibrid. Kljub temu pa presenetljivo veliko voženj pri majhnih hitrostih opravi električno. Tudi njegova moč ni nekaj, kar smo bili nekoč vajeni v alfah in smo še denimo dobili v giuliji ali stelviu. Vendar to ne pomeni, da je obotavljiv. Moči je namreč dovolj, da razmeroma majhen avtomobil poganja s solidnimi pospeški, ki omogočajo tudi dinamično vožnjo.
Kolikor je dopušča višina športnega terenca in njegovo podvozje, ki je tudi bolj ali manj enako, kot pri koncernskih sorodnikih. Kljub temu lahko opazimo, da so nastavitve bolj trde in neposredne, predvsem pa so večja od koncernskega povprečja kolesa. Tudi ta mogoče po eni strani pripomorejo k temu, da junior bolje obvlada ovinke, a je zaradi njih tudi malce bolj trd.
Kaj lahko torej rečemo za alfa romeo junior? Je še prava alfa? Morda ne v tradicionalnem smislu, vendar pa to niti ni pomembno. Tak kot je, bi lahko bil všeč tistim, ki so se vedno ozirali po avtomobilih iz Milana, saj jim je navsezadnje tudi cenovno dostopen, s precejšnjo gotovostjo pa lahko predvidevamo tudi, da bo v Alfin tabor pripeljal nove voznike. Možnosti za to gotovo ima.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Daleč od kakšne prave Alfe. Že videz pove, da je to nek sodobni e-dizajn spaček.