Mali avtomobili so zaradi zahtev EU postali predragi za razvoj, tudi za večje znamke, kot je Mazda, ki je kljub dolgoletni tradiciji izdelovanja avtomobilov malček v primerjavi tudi z drugimi japonskimi avtomobilskimi proizvajalci. Zato si pogosto različni proizvajalci delijo stroške pri razvoju vozil ali pa si izmenjujejo znanja ter tehnologije. Če so to ne bi dogajajo, bi imeli kupci manj izbire, predvsem pri cenejših modelih. Tako pa mazda2, z nekaterimi svojimi oblikovnimi posebnostmi, še živi. In to je avto, ki nas je navdušil. Predvsem s porabo goriva, pa tudi z enostavnostjo uporabe in voznimi lastnostmi. Take avtomobile bi bilo treba subvencinorati, ne pa električne težkokategornike, ki stanejo tudi trikrat ali štirikrat več kot stane mazda2.
Mazda 2
Mazda se torej ni odločila za razvoj in izdelavo svojega mestnega kompaktnega modela mazda2. Tako kot še številni drugi so se odločili, da si bodo tehnologijo, v primeru mazde2 pa še kaj več, izposodili. Predvsem malčki v avtomobilski industriji, ki niso del večjih koncernov, to morajo početi, da bi določeni modeli preživeli (določenih mestnih modelov ni več na trgu, predvsem manjših, pa tudi kompaktnih, kot je ford fiesta) in bi imeli kupci več izbire predvsem v razredih, ki so cenovno dosegljiv množicam. Podobno je tudi pri Suzukiju, ki si je izposodil nekatere Toyotine modele, podobno zgodbo poznamo pri sodelovanju Renaulta in Mitsubishija, pri Stellantisu na istih platformah svoje modele izdeluje več kot 10 avtomobilskih znamk, enako velja za koncern Volkswagen, del katerega so Volkswagen, Audi, Škoda, Audi, Cupra.
Mazda 2
Oblikovalci poenotili videz
In pri Mazdi so se pred skoraj desetletjem dobro odločili za sodelovanje s Toyoto, sploh pri današnji hibridni izvedenki mazda2, ki na ta način ohranja izročilo tradicionalne japonske avtomobilske znamke, ki stavi na pregovorno zanesljivost in kakovost. Hkrati pa na ta način zadostijo tudi predpisanim flotnim emisijskim omejitvam. Mazda2 je tehnično gledano klon toyote yaris, a hkrati odličen avtomobil, ki kupcu prinaša nizke stroške lastništva, saj je hibrid na testu več kot prepričal.
Mazda 2
Oblikovalcem je integracija Mazdinih simbolov na toyoto yaris uspela celo brez spreminjanja karoserijskih delov. Ob letošnji prenovi so nekoliko bolj poenotili videz mazde2 s svojo oblikovalsko filozofijo, kar se najbolj odraža na zadku. Mazda2 je veliko bolj podobna družinskim modelom. Ob prenovi so se oblikovalci posvetili predvsem novi obliki sprednjega odbijača in rešetke ter novega dizajna zadnjega pokrova prtljažnika.
Mazda 2
Tehnika sloni na Toyotini modularni platformi TNGA-B, ki se je na yarisu izkazala za zmogljivo, in tako na dinamične vozne lastnosti navajenih voznikov mazd ne bi smela razočarati. Enako velja za pogonski sklop s sistemsko močjo 85 kilovatov, ki ga sestavljajo atmosferski 1,5-litrski trivaljnik z močjo 68 kilovatov in elektromotor z močjo 59 kilovatov, pomožni elektromotor, planetno gonilo in litij-ionska baterija.
Pri mazdi2 edina je samopolnilni hibrid edina izbira in je sposoben voziti zgolj na elektriko, a le v določenih primerih in pod določenimi pogoji. Elektromotor ni več le pomočnik motorja z notranjim zgorevanjem, ampak lahko igra tudi prvo violino. Gre za preizkušeno tehnologijo, ki je na trgu že četrt stoletja, kar obeta trajnost in zanesljivost na eni strani, na drugi strani pa učinkovitost. Mazda navaja, da je v kombiniranem ciklu WLTP poraba goriva 4,2–3,8 l/100 km, emisije CO2 pa 97–87 g/km (odvisno od velikosti koles).
Kaj pa v praksi?
Ne pretiravamo, če napišemo, da hibridna tehnologija navduši s svojo učinkovitostjo. In to ne le v mestu, pri počasni vožnji, kjer lahko večina vožnje poteka le na elektriko, ampak tudi tam, kjer je treba pospešiti, celo na avtocesti. To ni športnik, se pa lahko vozi tudi dinamično, omogoča hitro speljevanje na semaforjih in tudi prehitevanje na podeželju. Pospešek od 0 do 100 km/h je spodobnih 9,7 sekunde, na avtocesti ga lahko poženete do največ 175 km/h. Pri vsakodnevnih vožnjah pa je s CVT brezstopenjskim menjalnikom zelo enostaven za uporabo. Najmanjšo porabo goriva smo izmerili na relacijski vožnji Kamnik - Ljubljana. Ko vožnja poteka gladko, brez preveč ustavljanja, je računalnik kazal porabo 2,6 l/100 kilometrov in to na odsekih, kjer se omejitev hitrosti pogosto menja, od 50 do 70 in 90 km/h. Na omenjeni relaciji (dom Kamnik - služba Ljubljana in nazaj) je bila povprečna poraba bencina med tednom 3,0 l/km. Na poti nazaj, ko se cesta vzpenja, je bila poraba za tri decilitre večja. V mestu, kjer je veliko speljevanj in hitrih pospeševanj, je bila poraba bencina še vedno pod štirimi litri na 100 kilometrov. Še nekoliko večja je bila poraba na hitrejši relacijski vožnji Kamnik - Vransko, ko lahko mazda2 pokaže tudi svojo dinamično plat.
Avto ima nizko težišče, natančen volan, kljub majhni medosni razdalji, pa voznik z lahkoto obvladuje tudi hitrejše ovinke. Tudi prehitevanje počasnejših traktorjev ali tovornjakov, celo na krajših odsekih, ni bila težava. Čeprav je avto dobro zatesnjen, se v primeru hitrejše vožnje ali pospeševanja v klanec navzgor v kabino prebije nekaj hrupa, ki ga ustvari "navijanje" CVT menjalnika. To je ena redkih šibkih točk med vožnjo. In še avtocestna vožnja Vransko - Domžale. Povprečna poraba 5,0 l/100 kilometrov.
Kar malo žal mi je, da tovrstni mali avtomobili, ki imajo tudi velik ekološki potencial, izginjajo s cenikov. Prav za te avtomobile bi bilo dobro nameniti subvencije. Cene malih vozil rastejo zaradi tudi zaradi s strani EU predpisanih obveznih asistenčnih sistemov. Mali avtomobili niso več poceni in so tudi zato manj zanimivi, tako za kupce kot proizvajalce vozil.
Mazda, ki je za mazda2 prevetrila pakete opreme in jih naredila bolj bogate, svoj najmanjši model v ponudbi ceni na najmanj 21.600 evrov. Testni primerek za nekaj več kot 27 tisoč evrov, pa je imel najboljšo opremo, popolno digitalizacijo, popoln komplet asistenčnih sistemov za varnost in udobje in tudi panoramsko sončno streho. Končna cena ni nizka, a prav to je lahko hiba majhnih modelov, ki morajo ponujati opremo, ki jo imajo večji avtomobili, pa tudi napredne pogonske tehnologije. Ob primeru subvencioniranja takih vozil, bi bili tudi bolj množični na naših cestah.
