Toyota C-HR je bil namreč v času predstavitve pred dobrimi tremi leti prvi znanilec oblikovne preobrazbe japonske avtomobilske znamke, ki je z njim dokončno odvrgla stereotipni sloves proizvajalke tehnično zelo dobrih a slogovno ne ravno navdušujočih avtomobilov. C-HR je bil namreč pravo nasprotje te stereotipne podobe, saj je šlo za majhnega kupejevskega križanca (ime C-HR je kratica za »Coupe High Rider« oziroma »kupe, ki se visoko vozi«), predstavnika posebnega razreda torej, ki je oblikovno izstopal celo med najbolj zanimivimi tekmeci. In takšen ostaja še naprej.
Ni nič čudnega torej, da je C-HR postal prodajna uspešnica, ki je k Toyoti pripeljal celo četo povsem novih kupcev. Če lahko zaupamo proizvajalčevim navedbam, se je namreč kar 68 odstotkov kupcev C-HR sploh prvič odločilo za nakup toyote, pri čemer pomembno vlogo igrala njegova oblika, saj se je samo zaradi nje za ta model odločilo 43 odstotkov njegovih kupcev.
Ne popravljaj, če deluje
C-HR so zato v primerjavi s predhodnikom pri Toyoti le nekoliko »polikali«, kar se odraža predvsem v nekoliko spremenjenem prednjem odbijaču z više vgrajenima meglenkama, led razsvetljavi s spremenjeno grafiko in popestritveni plastični povezavi med zadnjimi lučmi. Tudi v notranjosti je sprememb bolj malo, saj so že doslej atraktivne oblike oplemenitili predvsem z boljšimi materiali. Še največ sprememb je bil deležen infozabavni sistem, ki je veliko bolj usklajen s pričakovanji najnovejših povezovalnih tehnologij vajenih voznikov, bolj intuitivno pa je tudi njegovo upravljanje.
Kot pove ime, je toyota C-HR po zasnovi predvsem kupe, ki so ga postavili na visoke »noge« oziroma velika kolesa, zato dovolj udobnega prostora zagotavlja predvsem vozniku in sovozniku, ki jima je namenjeno tudi dobro opremljen bivalno okolje. A kljub temu, da ima v imenu izraz »kupe«, C-HR nima zgolj dveh uporabnih sedežev, niti nima konfiguracije 2+2, ampak je tudi zadnja klop dovolj solidna, če le potniki niso preveč visoke rasti ali občutljive sorte. A počutje zadaj je kljub vsemu precej utesnjeno, precej slab pa je tudi razgled nazaj, zato je pomoč v obliki vzvratne kamere vozniku več kot dobrodošla.
Močan hibrid
A med novostmi gotovo najbolj izstopa dodatni hibridni pogonski sklop, s katerim je bil opremljen tudi testni C-HR. Gre za močnejšo različico hibridnega sklopa, ki je na voljo tudi v novi corolli. V njegovem jedru je 2-litrski bencinski motor, ki deluje v skladu z bolj učinkovitimi Atkinsonovi ciklusom. Razvija moč 135 kilovatov (oziroma bolj domačih 184 'konjev') in navor 190 njutonmetrov, zato je precej bolj poskočen od šibkejšega 90-kilovatnega sklopa, ki ostaja v ponudbi.
Pri Toyoti so povečali tudi baterijo, ki razpolaga s kapaciteto 1,4 kilovatne ure, zato naj bi bilo predvsem v mestu mogoče zgolj na elektriko prevoziti 80 odstotkov vseh voženj. To je sicer težko preveriti, a lahko rečem, da je elektromotor predvsem v urbanih okoljih na svoja ramena prevzel zelo velik delež voženj. Da vožnja na elektriko ne bi bila preveč anemično doživetje, so pri Toyoti tudi elektromotorju namenili solidnih 80 kilovatov moči.
Morda bi kdo Toyoti očital le to, da za razporejanje moči še vedno skrbi menjalnik CVT, a ta po eni strani deluje veliko bolj v skladu s pričakovanji ročnih menjalnikov vajenih voznikov, po drugi strani pa smo se tudi Evropejci vmes navadili na različne vrste prestavnih avtomatik, da nas posebnosti neskončnostopenjskih menjalnikov niti ne motijo več tako zelo.
Solidna dinamika
Vsekakor so zmogljivosti tako motoriziranega C-HR zelo dinamične in pogojno segajo celo na področje športnosti, temu pa je kos tudi mehanika podvozja, ki kljub razmeroma veliki višini avtomobila ne poskrbi za neprijetna presenečenja. Glede na to, da je veliko voženj povsem električnih, je solidna tudi poraba goriva, seveda pod pogojem, da se preveč ne vozite po avtocesti. V mestu namreč posoda goriva lahko zdrži zelo dolgo, na avtocesti pa se zelo hitro izprazni. Toyota C-HR je torej predvsem avtomobil za tiste, ki veliko časa vozijo po mestu in neposredni okolici, na daljše avtocestne vožnje pa se odpravijo le občasno, saj se tedaj precej izgubijo prednosti hibrida.
Toyota C-HR tudi prenovljen ostaja avtomobilski posebnež, ki ne bo navdušil ravno vsakogar, kdor pa se bo zanj odločil, bo z njim gotovo več kot zadovoljen. Kot takšen ni ravno poceni, saj je zanj v osnovi treba odšteti vsaj malo več kot 22 tisoč evrov, dobro opremljeni in motorizirani testni pa je stal več kot 33 tisoč evrov. A vsaj za zdaj gotovo še vedno gre za oblikovno najbolj izrazito toyoto in tudi zelo atraktivnega križanca, zato je tudi nekoliko višja cena povsem sprejemljiva.
Podatki o vozilu (Toyota C-HR 2.0 VVT-i e-CVT HSD launch edition)
Motor: bencinski, štirivaljni, 1.968 ccm + električni
Največja moč: 135 kW (184 KM)
Največji navor: 190
Zmogljivosti: 180 km/h, 8,2 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4.395 x 1.795 x 1.555, medosna razdalja 2.640
Prtljažnik (v litrih): 358
Poraba: 4,0 litra/100 km (kombinirani cikel NEDC), izpusti CO2: 92 g/km
Cena v evrih: 33.390
Si želiš najti žensko za eno noč? Pojdi –– Bredhot.Com
fotografija motornega prostora pove vse, vse dvojno, vse od fosilca in električnega, tudi stroški vožnje in vzdrževanja, servisa