Na Žurnalu smo pripravili več poglavij šole terenske vožnje. Z vozilo smo izbrali terenca, ki z nakupno ceno in voznimi lastnostmi omogoča dostopnost najbolj širikomu krogu potrošnikov. V prihodnjih člankih se bomo posvetili pravilom vožnji v blatu, na strmih terenih, makadamu. Tokrat pa vam predstavljamo tehnično plat štirikolesno gnanega dacia dusterja, ki nam je služil pri pisanju člankov o šoli vožnje na terenu.
Ko so pri Dacii pred leti zasnovali duster, njihov dostopni športni terenec, ki je za ugodno ceno ponujal v bistvu enako tehniko kot dražji renaulti in nissani, si gotovo niso mislili, kako uspešen bo. Recept za to so predvsem štirje elementi.
Prvi je natančen a kljub temu do voznikovih rok prizanesljiv volanski mehanizem, ki je bil v dusterju prve generacije še klasični s hidravličnim servo ojačevalnikom, v sedanjem pa je hidravličnega nadomestil električni servo ojačevalnik, ki omogoča tudi uporabo sodobnih asistenčnih sistemov.
Prav zaradi električnega serva je volan postal tudi precej bolj natančen in bolje posreduje podatke s podlage, a je kljub temu ostal precej lahkoten in na urejenih podlagah deluje nekoliko ohlapno, prav zato pa na neurejeni podlagi poskrbi, da voznikove roke niso preobremenjene z nenadnimi sunki in da kretnega mehanizma ne poškodujejo niti malce močnejši udarci s podlage.
Drugi element je šeststopenjski menjalnik, ki ni enak, kot tisti v drugih avtomobilih, saj v bistvu gre za petstopenjski menjalnik z zelo kratko dodatno prvo prestavo. Po eni strani se menjalnik med običajno cestno rabo zaradi tega vede bolj kot klasični petstopenjski menjalnik, saj v kombinaciji z navorno premožnimi turbodizelskimi motorji ali najmočnejšim 1,3-litrskim turbobencinskim štirivaljnikom, kakršni je poganjal tudi testni duster, dejansko lahko povsem suvereno spelje v drugi prestavi, saj je prva zares zelo kratka.
Čemu kratka prva?
A po drugi strani kratka prva prestava omogoča tudi dovolj počasno vožnjo, s katero bomo kos vsakemu terenu, po katerem se pri nas sploh lahko vozimo, saj vožnja v naravnem okolju, za katero bi potrebovali pravega terenca z reduktorjem in zaporo diferenciala, sploh ni dovoljena. S takšnim dusterjem pa gotovo lahko premagamo vse makadamske poti in lažje kolovoze, pa tudi kakšen izlet v oddaljen gozd ali vinograd ter na neurejeno kmetijsko površino v naši lasti si lahko privoščimo.
K temu gotovo pripomore tudi podvozje, ki se zelo suvereno spopada z zahtevami terenske vožnje in gotovo je, da bodo napredovanje po slabši podlagi prej ustavili strah in predpisi o vožnji v naravnem okolju ter neustrezne cestne gume, kot pa plezalne sposobnosti Dusterja. A opozorilo velja: če se bi zares radi lotevali pogostih izletov na neurejen teren, potem bo bolje, da si omislite pravega terenca. Za krajše izlete na nezahteven teren pa bo lahko poskrbel tudi športni terenec, kakršen je dacia duster.
Pri tem mu seveda pomaga tudi štirikolesni pogon, ki ga je duster prevzel od Nissana, saj se je najprej pojavil v X-trailu, potem pa tudi v qashqaju in drugih športno terenskih nissanih ter renaultu kadjarju in koleosu. Gre za pogon, pri katerem je moč v osnovi speljana k prednjim kolesom in omogoča tudi vožnjo zgolj s prednjim pogonom, ki pride prav za varčevanje z gorivom na avtocestah in drugih urejenih cestah, terenu najbolj naklonjen pa je v načinu 4WD LOCK, ko motor poganja vsa štiri kolesa in izboljša vozne lastnosti na slabo urejeni li neurejeni podlagi.
Tudi zato deluje le do hitrosti 60 kilometrov na uro, ko se samodejno preklopi v najbolj vsestranski način 4WD AUTO, štirikolesni pogon, ki sicer deluje s prioriteto prednjega pogona, pri katerem sklopka na zadnji premi v akcijo po potrebi vpokliče tudi zadnji pogon in tako pri vseh hitrostih izboljša dusterjevo vedenje na spolzki ali slabše urejeni podlagi. Načeloma vsa štiri kolesa uporablja med pospeševanji, ko vozi naravnost z zmerno hitrostjo, uporablja prednji pogon, štirikolesnega pa spet vključi med vožnjo skozi ovinke. Seveda pa so možne vse kombinacije.
Prilagodljiv štirikolesni pogon
Takšen pogon se vsekakor tudi zelo dobro poda značaju dacia dusterja, ki je bolj kot zagrizenim ljubiteljem terenske vožnje namenjen tistim, ki se bodo večino časa sicer vozili po tlakovanih cestah, zares le občasno, denimo med vožnjo na oddaljeni vikend ali pa v hribe, pa bodo potrebovali tudi njegove terenske lastnosti. In takšnim bo prav prišla prav oblika štirikolesnega pogona, s katerim je opremljen duster. V sodobnih športnih terencih, a ne le teh, ampak tudi v marsikaterem drugem štirikolesno gnanem avtomobilu, ki je še bolj oddaljen od pravih terencev, se danes sicer pojavlja več vrst štirikolesnega pogona.
Eden od pogosteje uporabljenih pripomočkov za prerazporejanje navora med prednjimi in zadnjimi kolesi je »torsen« diferencial. Njegovo ime je okrajšava za »torque sensing« (zaznavanja navora), gre pa za mehanični diferencial z omejenim zdrsom. Gre za povsem mehanično napravo s sateliti in helikoidnimi zobniki, zaklene pa se, ko zazna razliko v navoru na prednjih in zadnjih kolesih ali med obema kolesoma na isti premi, saj se ne uporablja le na štirikolesnih pogonih ampak tudi kot diferencial za prenos moči med kolesi na posameznih premah. Tak diferencial denimo najdemo v Audijevem quattru in alfa romeu Q4, saj gre za precej drago rešitev.
Cenejši je štirikolesni pogon s sklopko«haldex«. Gre za sklopko z vrsto plošč, med katerimi je hidravlično olje, elektro-hidravlični kontrolni sistem pa poskrbi, da se sklopka odpre, kar pomeni, da se moč prenaša na primarni pogonski kolesi, zaklene, ko je v igri štirikolesni pogon, ali pa drsi, ko pride do različnih stopenj usmerjanja navora na prednji ali zadnji kolesi. Tak sistem je med avtomobili s štirikolesnim pogonom zelo pogost.
Najbolj preprosta priprava za prenos navora med obema premama je viskozna sklopka. V tem primeru sta obe premi med seboj povezani s preprosto sklopko, pri kateri so krožne plošče z zarezami in utori potopljene v silikonsko viskozno olje. Naprava se uporablja predvsem na poceni majhnih avtomobilih s primarnim sprednjim pogonom. Ko sprednja kolesa izgubijo trakcijo in se začnejo hitreje vrteti, pospešijo tudi vrtenje lamel v sklopki, ki preko olja vrtenje prenesejo tudi na zadnji kolesi. Preprosta viskozna sklopka sicer ni zelo učinkovita, je pa razmeroma poceni.
Posebna štirikolesna pogon imata tudi BMW in Daimler. Glavna komponenta BMW-jevega pogona xDrive je poseben prenosni sklop z mokro lamelno sklopko, ki jo upravlja elektromotor., Ko je sklopka povsem sklenjena, se navor med prednjimi in zadnjimi kolesi prenaša celo v razmerju 50:50. V osrčju Daimlerjevega pogona 4matic je po drugi strani osrednji planetni gonilnik v kombinaciji s termi diferenciali.
Takšen je v dusterju
Prišli smo do zadnjega štirikoesnega sistema v športnih terencih. Poznamo ga pod kratico EMCD, ki označuje »elektromagnetno kontrolno napravo«, gre pa za mokro večkolutno sklopko, ki jo upravlja elektromagnetni aktuator. Gre torej za diferencial z omejenim zdrsom, ki ga nadzoruje elektronski kontrolni modul, ki podatke med drugim dobiva iz sistemov ABS in ESP. Sistem EMCD je namenjen avtomobilom s primarnim sprednjim pogonom, kjer navor po potrebi prerazporeja tudi na zadnji kolesi, torej je primeren tudi za štirikolesni pogon s samodejnim delovanjem. Lahko pa ga seveda povsem izključimo in navor usmerjamo zgolj na prednji kolesi.
Sistem, ki so ga razvili pri podjetju GKN Driveline, je na svojem štirikolesnem pogonu za športne terence uporabil tudi Nissan, kar pomeni, da deluje tudi v dacia dusterju, kjer poskrbi za njegove solidne sposobnosti vožnje po terenu.
