Električni avtomobili so, vsaj, če gre sodit prodajne številke v letu 2020, zmagovalci korona krize. Tudi v Sloveniji. Med januarjem in decembrom lani je bilo registriranih več kot 1.600 povsem električnih brezemisijkih vozil. To je skoraj dvakrat toliko kot leta 2018. In to kljub znižanju subvencij.
Glede na smernice EU in tudi strateško usmeritev Slovenije glede električne mobilnosti, pa tudi naraščajoče ponudbe električnih vozil na trgu, je pričakovati, da bo prodaja električnih vozil še naprej rasla. Tudi zaradi vse strožje evropske zakonodaje, ki deluje v smeri, da vse bolj omejuje ekonomsko upravičenost izdelovanja vozil z motorji na notranje zgorevanje.
Trije različni uporabniki
Na tritedenskem testu smo tako preizkušali električnega novinca na slovenskih cestah. DS 3 crossbacka E-tense. DS je premijska znamka koncerna PSA, ki stavi na samosvoj francoski šarm, tako z zunanjim kot notranjim dizajnom. Vsekakor gre za posebneža, ki pa poleg bencinske različice ponuja tudi povsem električno različico, ki jo boste prepoznali po oznaki E-tense. In kar je zelo pomembno, niste prikrajšani za nič, kar ponuja bencinec, tako glede prostornosti v kabini, kot v prtljažniku, celo občutek med vožnjo je podoben. Uporabnika izkušnja pa je seveda zaradi pogona precej drugačna, saj nenazadnje zahteva drugačen način uporabe, celo prilagajanje poti, če je ta daljša, bencinsko črpalko pa lahko nadomesti elektrika iz domačega domovanja.
Preizkusili smo ga trije sodelavci. Prvi, živim v Kamniku in se v službo vozim po regionalni cesti v Ljubljano, drugi se iz Kranja vozil po avtocesti v službo v Ljubljano, tretji pa živi v Ljubljani in večino električnih kilometrov na števcu nabira v mestu. Nihče od nas v resnici še nima lastnega električnega vozila, zato se je vsak od nas poskušal vživeti v vlogo lastnika električnega avtomobila, da vidimo, kako bi shajali z njim in kje so prednosti vozila, kot je DS 3 E tense pred klasičnimi avtomobili z motorjem na notranje zgorevanje, pa tudi slabosti.
Grega, 41 let, oče dveh otrok, ki se v službo vozi iz Kamnika v Ljubljano. Na leto zasebno naredi okoli 20 tisoč kilometrov, pretežno pa avto uporablja na relaciji Kamnik – Ljubljana, torej podeželska vožnja in živi v hiši.
Na prvi pogled se električni avtomobil DS 3 crossback E-Tense praktično ne razlikuje od različice z motorjem z notranjim zgorevanjem, ki smo jo tudi že preizkušali.
In pri tem ne mislim, da je to slabo. Nekateri električni avtomobili so bili vsaj na začetku res futuristični, a je trenutno dobro, da električni avto čim manj odstopa od konvencionalnih vozil. DS 3 s svojo obliko izstopa že tako dovolj, da ga mimoidoči opazijo, če želite biti opaženi.
Tudi kabina premijskega francoza ni običajna. Razvaja z dobrimi materiali in za potnika spredaj prijetnim okoljem. Voznik ima pogled na digitalne merilnike, ki razkrivajo tudi podatke o električni vožnji, sredinski zaslon na dotik je dovolj velik in pregleden, v usnje oblečeni in električno nastavljivi sedeži so udobni in, če smo za električne avtomobile zaradi dodatne teže vajeni, da so to precej trdi avtomobili, sem se v DS 3 crossbak e-tensu počutil kot v vsakem drugem avtomobilu.
Kabina DS 3 Crossback preprosto spominja na majhen luksuzni apartma v središču Pariza, pa tudi udobje pritiče znamki, ki sicer izhaja iz Citroëna, ki pa je znan prav po udobnem požiranju neravnin. Zadaj je zaradi majhnih stekel občutek precej utesnjen, a je prostora za glavo in noge povsem dovolj. Čeprav v prtljažnik spravite za 350 litrov prtljage, ta ravno družinski ni, ko se zadnji sedeži zložijo, se kapaciteta poveča na 1050 litrov.
Srce avtomobila je električni motor z močjo 100 kW (260 Nm), ki poganja le prednji kolesi in skrbi za premikanje 1,6 tone mase, kar ni veliko za električni avto. Baterije z zmogljivostjo 50 kWh (uporabnih je 45 kWh) so nameščene pod tlemi, vanje pa je shranjena energija, ki naj bi na papirju po veljavnem protokolu WLTP zadostila za največ 320 kilometrov brezemisijske vožnje. Parametri torej razkrivajo, da ne gre le za urbani avtomobil, kot v primeru premijskega električnega minija, mazde MX-30 ali honde-e. Toda, kaj smo doživeli v realnosti?
Z obrambnim slogom vožnje, torej predvidljivim zaviranjem in polnjenjem baterije med zaviranjem ter mehkejšo nogo na stopalki za plin in, če na seznam uvrstimo še toplejše vreme, se bo z enim polnjenjem nabralo konkretno več kilometrov, morda celo toliko, kot navaja proizvajalec. Če pa boste večino časa vozili po avtocesti, ali vozili zelo dinamično, ali pa boste morali na pot v mrzlem jutru, bo brezemisijskih kilometrov veliko manj z enim polnjenjem baterije. Sam sem ga poskušal voziti prav tako kot vsak bencinski ali dizelski avto, ki ga preizkušamo v redakciji. Večino kilometrov sem naredil na razdalji Kamnik - Ljubljana. V povprečju sem na dan prevozil med 50 in 70 kilometrov, kar je zadostovalo za tri dni brezskrbne električne vožnje. Poleg vožnje v službo in nazaj sem moral po vseh opravkih kot običajno. Doseg v hladnejših jesenskih mesecih ni bil 320 kilometrov, sem pa brez težav in z vsemi vklopljenimi sistemi: gretje sedežev, klima ... z enim polnjenjem baterije prevozil 240 kilometrov.
Skupna povprečna poraba je bila 18,7 kWh / 100 km. Prevozil sem okoli 500 kilometrov, od tega večino po mestu in primestju, le manjši del, okoli 50 kilometrov po avtocesti in ljubljanski obvoznici.
Ker imam blizu doma javno električno polnilnico, težav s hitrim polnjenjem baterije ni bilo. Tudi v BTC-ju, kjer imamo redakcijo, imam izbiro polniti na hitri polnilnici, ali javni polnilnici. Največja polnilna moč je 100 kilovatov, kar pomeni, da je bila baterija na hitri polnilnici napolnjena do 80 odstotkov v pol ure. Povsem uporabna je tudi navadna šuko hišna vtičnica. Če sem polnil baterijo čez noč, je bilo to v mojem primeru dovolj za dva dni brezskrbne električne vožnje.
Do zdaj smo imeli priložnosti preizkusiti že veliko električnih vozil, tudi bolj športne in zmogljive kot je DS 3 crossback E-tense. Povprečnemu slovenskemu vozniku se bo električni motor v francozu zdel zelo dinamičen. Še posebej pri pospeševanju od semaforja do semaforja boste med hitrejšimi, a sam bi si želel več moči. Predvsem bi si želel še boljši vmesni pospešek od 60 do 100 km/h ali od 80 do 120 km/h. Želel bi si, da bi DS ponudil še en zmogljivejši motor za DS 3 E-tense crossbacka. Sploh pri avtocestnih hitrostih je pospešek bolj mlačen. Moral sem se navaditi tudi na zavorni pedal, ki se do neke mere odzove le zelo šibko in nato močneje zavira. Mi je pa všeč, da volan ponuja nadpovprečno veliko informacij, kar je bilo v večini primerov, ko sem preizkušal električna vozila, težava, saj so to po pravilu težja in manj okretna vozila.
Če potegnem črto, moramo vsekakor zapisati, da je vožnja z DS 3 zelo prijetna. Skoraj idealen in okreten avto v mestu in s stališča vsakodnevne uporabnosti prijeten tudi na relacijskih poteh, ki ne zahtevajo večjih hitrosti.
Andrej, zgodnje peto desetletje, s podmladkom, za zdaj brez lastne elektro polnilnice.
Če potrebujem avto za družino, potem pri njem poleg primernega udobja cenim notranjo prostornost, da mi ni treba takoj razmišljati o strešnih nosilcih. Če se vozim sam, potem v avtu iščem več kot le prevozno sredstvo med dvema točkama. Naj mi že z obliko vzbudi čustva, naj bo lepo in kakovostno narejen, naj mi dokaže tehnološko naprednost in predvsem naj mi med vožnjo zagotavlja samozavest in užitek. DS3 E-tense na vsak način sodi v drugo kategorijo avta. Sicer je idealen za jutranje in popoldansko razvažanje otrok, verjetno še bolj primeren pa je kot avto za pare z že odraslimi otroki ali samske, ki so se odločili narediti prelom s preteklostjo in se voziti brez emisij.
Doseg z enim polnjenjem je v resnici več kot dovolj vsaj za nekaj dni običajnih dnevnih poti, pa tudi na počitnice z enim ali dvema kovčkoma me ne bi bilo prav nič strah. Vmes najdeš hitro polnilnico, greš na kavo z malico in nadaljuješ dalje. Med običajnim delovnikom nisem imel nikakršne anksioznosti glede dosega in sem se brez skrbi zapodil po avtocesti, ki seveda hitreje klati črtice o napolnjenosti baterije. Avto sem polnil na polnilnici v bližini službe, čeprav je res, da zaradi vse višjega števila električnih vozil na cesti prazen priklop na polnilnici ni več tako samoumeven.
Pogonska moč okroglih 100 kilovatov se mi zdi primerna, ni pa športna. Hiter si pri pospeševanju z ničle, malo manj od srednje proti večji hitrosti. Nenazadnje se avtu pozna masa baterije, zato je v ovinkih manj prepričljiv kot bi si želel v primeru športne vožnje, grde neravnine na cesti pa se začutijo kot top udarec v podvozju. Zato pa je vožnja naravnost izredno lahkotna od samega starta do cilja. Vidi se, da so pri DS unovčili bogate izkušnje iz udejstvovanja v električnem motošportu, saj je menedžiranje s pretokom energije v vseh fazah vožnje učinkovito in do voznika prijazno.
A takšnih in drugačnih električnih avtov je na cestah že veliko. Tisto, po čemer DS3 E-tense najbolj izstopa, je njegov slog. Že zunanjost je drugačna, svojstvena, dovolj opazna, a hkrati nevsiljiva. Potopni ročaji na vratih, markantna svetila spredaj in zadaj ...
Znamka DS pri notranji zasnovi ni iskala kompromisov glede slabših materialov in načina izdelave. Sedenje v njem daje ne glede na raven opreme občutek sedenja v nekakšni prestižni operni loži, z decentno ustrojenim in sešitim mehkim usnjem, izbranimi drugimi materiali ter pomirjajočimi barvnimi kombinacijami. V tem velikostnem in cenovnem razredu vozil je takšno doživetje zares redkost. Dobra plat pri DS3 pa je, da ga je mogoče podoživljati ob vsakem vstopu vanj.
Avto se dobro izkaže glede opremljenosti z raznovrstnimi asistenčnimi pomagali. Na tem mestu obstaja tudi eden redkih detajlov, ki ga dela plebejskega, namreč obvolanska konzola s tipkami za tempomat, ki je oh-tako-plastična in je zaradi odročnosti treba na pamet osvojiti postavitev tipk.
Pod črto je električni DS3 pravi premijski in vsakdanje uporaben avto. Eden tistih, zaradi katerih človek lahko začne razmišljati o postavitvi lastne elektro polnilnice.
Matija, pozno peto desetletje, brez podmladka in brez električnega priključka za polnjenje
Pri DS Automobiles z DS3 crossbackom E-tense, tako kot se od njih tudi pričakuje, nastopajo precej razkošno in udobno, kar se odraža predvsem v odličnih in kakovostno obdelanih materialih. Notranjost tako daje vtis, kot da bi sedli v udobno ložo ali salon z veliko opreme za razvedrilo, pa tudi za pomoč vozniku, saj je tam prav vse. Visoka je tudi stopnja digitalizacije, čeprav nekatere stvari, kot denimo prikaz slike vzvratne kamere, pustijo nekaj želje po izboljšavah.
DS3 crossback E-tense ne skriva, da je namenjen predvsem okolju večjih mest, kjer se dobro znajde tudi zaradi okretnosti in solidne preglednosti, ki jo prinaša križanska višina, zunaj njih pa je bolj naklonjen zmerni in ne toliko dinamični vožnji. A to ne pomeni, da je pogonski sklop ni dinamičen. 100-kilovatni elektromotor z zajetnim navorom namreč poskrbi za solidne pospeške in suvereno usklajenost s preostalim prometom.
Kot lahko sklepate, imam o DS3 crossbacku E-tense precej dobro mnenje, vendar pa imam tudi nekaj pomislekov.
Živim namreč v najemniškem stanovanju v večstanovanjski hiši v Ljubljani in, ko gre za polnjenje električnega avtomobila, v povsem enakem režimu kot večina stanovalcev stanovanjskih blokov. Kaj to pomeni? Ne le to, da nimam možnosti nakupa hitrejšega zidnega polnilnika, ki bi za polnjenje baterije do razmeroma ugodne ravni poskrbel čez noč, ampak niti ne morem uporabiti navadne šuko vtičnice, saj bi s tem posegel v skupno rabo električnega toka, ki se deli na enake deleže. Če bi torej polnil doma, bi prej ali slej prišel v spor s sosedi, česar pa si ne želim.
To torej pomeni, da sem pri uporabi električnega avtomobila povsem odvisen od javne polnilne infrastrukture, ki je draga ali pa slabše dostopna. A tudi, če DS3 crossback E-tense polnite le na javni infrastrukturi, zaradi velike baterije dejansko lahko za ves teden voženj opravite z enim ali kvečjemu dvema polnjenjema. Toliko obiskov na javnih ali celo hitrih polnilnicah pa si še lahko dovolim.
Kar precej polnjenja sem sicer opravil tudi med obiski nakupovalnih središč, ki so večinoma opremljena z električnimi polnilniki. Zaradi velikosti baterije imate sicer občutek, da se ta ni skoraj nič napolnila, vendar to ne drži. Če bi bil DS3 crossback E-tense priključni hibrid, bi bil namreč »odstotkovni« prirastek sicer večji, posledični dodatni doseg pa enak. In tako pridobljeni dodatni kilometri so v Ljubljani dejansko prišli do izraza.
Pri DS Automobiles so doseg avtomobila po standardu WLTP določili na 320 kilometrov, kar v lanskih jesenskih dneh sicer ni povsem držalo, lahko pa bi rekel, da lahko z gotovostjo računate na okoli 250 kilometrov realnega dosega.
A to je zgolj občutek, ki ga z meritvami ne bi mogel dokazati. Če sem se nekoliko potrudil, sem namreč med vožnjami po Ljubljani, kjer sem veliko pospeševali in tudi zaviral, z rekuperirano električno energijo lahko precej podaljšal doseg in morda celo presegel omenjeno razdaljo. To pa ni odvisno od polnjenja na polnilnici, ampak od voznikove sposobnosti prilagajanja vožnje razmeram. Sam med vsakdanjimi vožnjami po Ljubljani zares nisem nikoli imel občutka, da mi bo zmanjkalo elektrike.
Drugače je sicer na avtocestah, ko energije začne hitro zmanjkovati. A v tem primeru se je izkazalo, da se baterija zares lahko hitro polni in da dobre pol ure dovolj za precej dodatnega dosega. Je pa seveda takšna elektrika draga, polnjenje pa od voznika zahteva kar dolgo prekinitev vožnje, zato zares pride v poštev zgolj tedaj, ko je to zares potrebno. In seveda je tudi pri načrtovanju poti treba vedno upoštevati nekaj časovnega pribitka.
Življenje z električnim avtomobilom ali, ko avtomobil postane breme in izvor stresa.