Nemški spletni časopis Merkur je objavil pogovor z dvema redarkama iz bavarskega mesta Schongau, ki pravita, da pri manjših prekrških storilcem pogosto pogledata skozi prste.
Vendar pa obstajajo situacije, ko sta dosledni in ko vozniki ne morejo pričakovati nikakršne popustljivosti. To velja za parkiranje na parkirnih prostorih za invalide in tedaj, ko nekdo z avtomobilom blokira dostope za gasilska vozila. V tem primeru ni do storilcev nobene milosti.
Redarki pravita, da njun namen ni pisanje kazni, ampak pomagati ljudem. Raje pomagata starejši gospe čez cesto, kot pa pipeta kazni. Veliko prekrškarjev jo zato odnese zgolj z ustnim opominom. Redarki poleg rednih kontrol nadzorujeta tudi avtobusne proge, da bi lahko avtobusi nemoteno vozili in jih ne bi motila narobe parkirana vozila.
Vsak dan srečujeta tudi zelo različne ljudi. Nekateri so prijazni in celo hvaležni, marsikdo pa je tudi jezen. Pravita, da marsikdo postane zares neprijeten in včasih pomislita, da ju bo kdo celo napadel. Izpostavljata predvsem moške iz okolij, v katerih "so ženske v podrejenem položaju". Vendar ostajata mirni in profesionalni, saj pravita, da redarji niso lovci, ampak jo lahko marsikdo odnese z opozorilom, ko pa je ogrožena varnost, ni milosti.
Redarji, Cerkniška ul. V Ljubljani, pločnik ki je samo na eni stfani vozišča, je med tednom nonstop zaparkiran z avtomobili, avtoservisa. A se to sme?
glede zaparkiranja pa ne razumen, zakaj hudiča morate parkirati pred vrata? Vidim v telovadnici, da je enim vse eno in odložijo torbe pred vrata za katere vedo, da se uporabljajo. Skratka preveč ljudi, ki so arogantni in iščejo samo pravice… ...prikaži več dolžnosti so jim pa španska vas!
V Ljubljani redno hodijo na vsake kvatre in pišejo listke, ampak da bi se pa resno lotili enega reda, bi pa rabili še 10x toliko redarjev. Da o kolesarjih na napačni strani in pešcih izven prehoda niti ne govorim