Kaj za varnost na cestah pomeni, da imamo vozniška dovoljenja do 80. leta starosti?

V torek se je na trzinski obvoznici zgodila prometna nesreča,. 74-letni voznik osebnega vozila je vozil po nasprotnem smernem vozišču, ko je iz smeri Domžal proti Ljubljani po levem prometnem pasu smernega vozišča pripeljal voznik osebnega vozila znamke. V trčenju med voziloma je 72-letna potnica v prvem vozilu utrpela tako hude poškodbe, da je umrla na kraju nesreče. V nesreči so lažje poškodbe utrpele še štiri osebe.

Nesreča Slovenija Na trzinski obvoznice huda nesreča, en mrtev

Odzive o varnostni na cestah v povezavi s starejšimi vozniki smo poiskali na javni Agenciji za varnost v prometu (AVP), AMZS in na policiji.

Kaj so slabosti starejših voznikov?

"Pri starejših voznikih lahko vzroke nesreč iščemo v prepočasnem odzivanju na nenadne situacije, v nerodnih spremembah pasov, v težavah z manevriranjem in zavijanjem, zlasti na levo stran,“ pravi Vesna Marinko, vodja Sektoraj za razvoj in koordinacijo varnosti prometa, ki dodaja, da so na seznamu napak starejših še nenadno in sunkovito zaviranje in pospeševanje, neuporaba in neizklapljanje smernih utripalk, težave pri vožnji naravnost, sekanje ovinkov, izgubljanje na poti, drobni trki med parkiranjem in tudi težave pri orientaciji, kamor spada tudi vožnja v napačno smer.

Profimedias

Na AMZS, kjer podrobno spremljajo starejše udeležence v prometu in s katerimi se srečujejo tudi na raznih tečajih in akcijah v Centru varne vožnje na Vranskem pravijo, da to, koliko je voznik varen, ni neposredno povezano s starostjo oziroma starost nikakor ne more biti edino merilo tovrstne presoje.

Starostniki se zanašajo na izkušnje

Po izkušnjah strokovnjakov za varno vožnjo na AMZS se ob zavedanju slabšanja svojih sposobnosti, ki se nanašajo na slabši vid, sluh, motorično gibljivost in počasnejši odziv, starejši vozniki zanašajo na svoje dolgoletne izkušnje in jih v veliki večini tudi uspešno uporabljajo, zato so lahko celo bolj varni voznik kot tisti, ki imajo vozniških izkušenj manj. Uspeva jim uporabiti več preudarnosti, bolj se zavedajo tveganja v vožnji, zato je njihov pogost način udeležbe v prometu povečanje varnostne razdalje, raje malo nižja hitrost, prej in večkrat rahlo zaviranje, da ob vključevanju v promet malo dlje počakajo, da je cesta res prosta, in podobno. So pa zaradi tega bolj na očeh drugih in nemalokrat sprožajo negodovanje ali celo nestrpnost.

Odgovornost tudi na bližnjih

Taki odzivi lahko sprožijo negativne odzive tudi pri njih, ne samo pri mlajših. Na drugi strani pa so tudi starejši vozniki, ki se svojih poslabšanih zmožnostih o sposobnosti za vožnjo mogoče niti ne zavedajo, ali pa jih zanikajo. Na AMZS opozarjajo, da imajo v takih primerih pomembno vlogo njihovi bližnji. Medgeneracijske razlike so lahko včasih pri tem ovira, strpnost in razumevanje razlik ter pojavljanja težav starejših pa jim omogočajo iskanje in nudenje ustrezne pomoči. Pri tem si lahko pomagajo tudi s posvetovanjem z družinskim zdravnikom, ki ima vpogled v zdravstveno in mentalno stanje starostnika, starostniki pa se tega ne bi smeli braniti. Zdravniška stroka danes dobro obvladuje to področje, le zaupati ji je treba in nasvete, pomoč poiskati. Možnost je tudi omogočanje samoiniciativnega preverjanja sposobnosti vožnje s strani družinskih članov.

Profimedias

Tečaji za starostnike

V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem je to preverjanje mogoče na poligonu z obvladovanjem vozila v običajnih voznih razmerah kakor tudi z ustvarjanjem poslabšanih voznih razmer. Poleg tega ponujajo tudi možnost preverjanje uspešnosti vožnje v vsakdanjem prometu v AMZS Šoli vožnje, kjer vožnjo ocenjuje učitelj vožnje. Voznika usmerja v spoznavanju posebnosti različnih prometnih situacij, načinu obvladovanja in mu na ta način omogoča lažjo in varnejšo udeležbo v vsakdanjem prometu.

Po policijskih statističnih podatkih so starejši vozniki lani zakrivili 9.047 kršitev vožnje po Zakonu o pravilih v cestnem prometu.

S podatkom o najpogostejših voznikih, ki vozijo v nasprotno smer, na policiji sice ne razpolagajo, zato pa pojasnjujejo, da so starejši vozniki načeloma zanesljivi in previdni zaradi svojih dolgoletnih izkušenj. So pa zaradi procesa staranja in bolezenskih pojavov
bolj ranljivi ter manj zmožni za varno udeležbo v cestnem prometu.

Zdravila in vožnja

Prav uporaba zdravil je v povezavi z vožnjo težava, ugotavljajo na AVP, čeprav so nam na policiji podali statistiko, ki to tezo oporeka. Policisti so ugotovili, da je število voznikov, ki so bili pod vplivom zdravil zanemarljivo malo. V letu 2016 jih je bilo 64, leto prej pa 48. Kljub temu na AVP poudarjajo, da je po raziskavah in podatkih iz literature delež uporabe zdravil velik v cestnem prometu.

Skrb vzbujajoč podatek je, da 80 odstotkov udeležencev v prometu ne pozna učinkov svojih zdravil. Trigoniki so običajno tista zdravila, ki imajo vpliv na psihofizične sposobnosti posameznika.

Najpogostejši učinki zdravil, ki zmanjšujejo sposobnosti upravljanja vozil in strojev so zmanjšana pozornost, zaspanost, vrtoglavica, zmanjšan nadzor dejanj, upočasnjena odzivnost, slabost, motnje vida, nenadna agresivnost itd. Najpogostejši vpliv na psihofizične sposobnosti imajo zdravila, ki imajo vpliv na centralni živčni sistem: zdravila, ki delujejo na osrednje živčevje (pomirjevala, zdravila za epilepsijo, zdravila za močne bolečine), zdravila za zniževanje krvnega pritiska, za zdravljenje sladkorne bolezni, zdravila, ki so brez recepta – proti alergijam, pri slabosti pri vožnji.

Podaljševanje vozniških dovoljenj urejajo evropski predpisi, ki jih je Slovenija, kot članica prenesla v svojo zakonodajo. To pomeni, da je na kontrolni zdravstveni pregled danes povabljen vsak voznik motornega vozila pri starosti 80 let, za novejše lastnike vozniških dovoljenj pa je ta meja 70 let, ki se jim podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja le, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije.