Evropska komisija je pred skorajšnjim zaključkom mandata predstavila še tretji paket ukrepov, ki so namenjeni modernizaciji cestnega prometa v članicah Evropske unije. Številni ukrepi se nanašajo na raznolika polja mobilnosti, s poudarkom na viziji "trojne ničle" - nič smrtnih žrtev, nič onesnaževanja, nič zastojev. Cilj teh ukrepov je, da bi Evropska unija postala najbolj napreden del sveta glede cestne mobilnosti, ki bo na podlagi predlaganih zakonodajnih okvirjev in načrtov hkrati zelo avtomatizirana in digitalizirana - med drugim naj bi v transportnem prometu v polnosti prešli na poslovanje z e-dokumenti.
"Vsi uporabniki ne glede na ceno njihovega avta bodo zaradi razvoja tehnologij na boljšem."
Violeta Bulc
Glede izboljšanja stanja varnosti v prometu komisija daje enako močan poudarek na infrastrukturi in vozilih, s čimer bi bistveno zmanjšali število smrtnih žrtev in hudo poškodovanih. Ob tem izpostavljajo, da trenutno 90 odstotkov nesreč povzroči voznikova napaka. Kot je pojasnila komisarka Violeta Bulc, so vsi predlagani ukrepi medsebojno sodelujoči, kar pomeni, da bo voznikovo napako znalo preprečiti ali vsaj omiliti vozilo, hkrati pa tudi infrastruktura.
Samo avtomobili in kombiji bodo morali v prihodnjih letih imeti serijsko vgrajenih kar 11 naprednih varnostnih pripomočkov.
V prvi fazi znotraj prihodnjih treh let bodo tako morali vsi novi avtomobili (po tipski homologaciji) dobiti:
- sistem samodejnega zaviranja v sili (AEB) s prepoznavo kolesarjev in pešcev,
- sistem proti nenamernemu prehajanju voznega pasu,
- vzvratno kamero in
- sistem za prepoznavo utrujenosti.
Predvidena je tudi vgradnja inteligentnega pripomočka za vzdrževanje hitrosti (ISA), ob pomoči katerega avto samodejno prilagaja hitrost glede na trenutno veljavno hitrostno omejitev. Takšne ISA sisteme že najdemo v nekaterih avtomobilih, v prihodnje pa se bodo močno opirali na signal evropskega satelitskega sistema Galileo, ki bo zagotavljal rekordno natančnost 20 centimetrov.
Med sistemi, ki jih bodo avtomobili obvezno dobili v naslednji fazi, pa so med drugim predvideni tudi do pešcev in kolesarjev prijaznejše vetrobransko steklo, naprednejši varnostni pasovi in sistem za samodejno snemanje nesreč, ki bo zabeležil, kaj se je zgodilo v trenutkih tik pred nesrečo. Avtobusi in večji tovornjaki pa bodo morali biti prilagojeni tako, da bo voznik lažje opazoval dogajanje okoli vozila, to pa bo tudi samodejno opozarjalo voznika na nevarnost stika s pešci in kolesarji.
"Gledano vse skupaj bi današnje napovedi lahko pomenile največji korak naprej v prometni varnosti v Evropi po uvedbi varnostnega pasu."
Antonio Avenoso, direktor nevladne evropske prometne organizacije ETSC
Bulčeva opozarja, da bo strošek za končnega kupca zaradi uvedbe vseh teh sistemov zelo majhen ali ničen, ob čemer se naslanja na velikoserijsko proizvodnjo in ogromne prihranke, ki jih bo imela družba zaradi manjšega števila nesreč. Nasprotno, zaradi naprednejšega sistema označevanja pnevmatik naj bi vsako gospodinjstvo na leto pri avtu prihranilo 125 evrov.
Ob pomoči bolj varnih vozil naj bi v Evropi na leto ohranili živih 7.300 ljudi in preprečili 38.900 hudo poškodovanih. Še 3.200 življenj in 20.700 manj resnih poškodb pa naj bi pomagala ohraniti izboljšana infrastruktura. Bulčeva je po vzoru obstoječega programa, ki velja na avtocestah, napovedala obsežen program identifikacije in izboljšanja črnih točk, s poudradkom na evropskih regionalnih cestah izven naselij.
Baterijsko neodvisna Evropa, velike spremembe pri tovornjakih
Komisar Maroš Šefčovič, pristojen za energetski sektor, je predstavil izzive in ukrepe na področju avtomatizirane in elektrificirane vožnje ter zniževanju karbonizacije. Navedel je podatek, da zaradi prometnega onesnaženja na leto v Evropi umre kar 400.000 ljudi.
Obljubil je sistematični pravni in razvojni pristop in ogromne vložke v evropski razvoj baterij za električna vozila, s poudarkom na trajnostnem modelu celotnega cikla od dobave surovin do reciklaže.
Komisar Miguel Arias Cañete, odgovoren za energijo in klimatske zadeve, pa je do leta 2030 napovedal ambiciozno dvostopenjsko zniževanje emisij v cestnem transportu in zmanjšanje deleža dizelskega pogona, kar je pri proizvajalcih težkih vozil že sprožilo negodovanje.
andrej.leban@zurnal24.si
Kje so pa senzorji za alkoholne pare?
avto bo moral imeti kavomat in posteljo ter wc
ali bo drzava prispevala za nakup novega avtomobila, z vsemi navedenimi funkcijami? vsaj 80 %, ostalo bom sam.....