Trgovina, turizem, gospodarstvo. To so le tri področja, ki že kažejo konkretne znake negativnih vplivov izbruha "kitajskega" koronavirusa in ki jim Slovenija ni ubežala - azijskih turistov je v zadnjih tednih v Sloveniji občutno manj, trgovinske pošiljke iz Kitajske in na Kitajsko zamujajo, velika svetovna podjetja, ki imajo dobavitelje pri nas, klestijo načrte.
Kitajska potrošnja je strmoglavila, posledično po Evropi že napovedujejo konkreten popravek navzdol pri gospodarski rasti. In sedaj je koronavirus močno udaril v gospodarsko eni najbolj razvitih regij v Evropi - v bogati severni Italiji, tesni slovenski partnerici.
Ko 1,4 milijarde ljudi kupi le 811 avtov
Če se omejimo le na področje avtomobilizma, potem je vpliv koronavirusa jasno viden in ima globalne posledice. Iz Kitajske je te dni prišla vest, da je na tem največjem trgu na svetu v zadnjih dveh tednih prodaja novih vozil upadla za 92 odstotkov! Še posebej hudo je bilo prvi teden februarja, saj so na trgu, ki ima kar 1,4 milijarde potrošnikov, v povprečju na dan prodali le 811 vozil, je poročal Automotive News Europe.
Od začetka leta je padec na Kitajskem v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 40 odstotkov. Nekateri evropski in drugi proizvajalci, ki so s kitajskim trgom tesno povezani, so že napovedali krepke popravke v svojih poslovnih knjigah. Številni so za dlje časa zaprli svoje tovarne na Kitajskem in jih le postopoma znova vračajo v proizvodnjo.
Močno je prizadeta Južna Koreja, razglasili so celo izredno stanje za gospodarstvo, s katerim naj bi ublažili negativne vplive. Gospodarsko bolehna Japonska je v podobni situaciji, koronavirus je udaril ob zelo nepravem času, ko so se ravno začeli kazati vplivi ogromnih vladnih injekcij v gospodarstvo.
Daimler: posledice bo čutila celotna veriga
V Nemčiji je vest o koronavirusu prišla ravno, ko se je vodilno evropsko gospodarstvo začelo delno pobirati po težkem obdobju. In avtomobilska industrija je v Nemčiji še posebej pomembna. Eden njihovih vodilnih proizvajalcev Daimler je opozoril na nevarnost, da bo širitev koronavirusa po svetu močno vplivala na celotno poslovno verigo od razvoja sestavnih avtomobilskih delov do njihove proizvodnje, sestave avtov in prodaje. Že danes nekateri proizvajalci tudi v Evropi ustavljajo proizvodnjo, saj jim primanjkuje sestavnih delov iz Kitajske.
Slovenija jo utegne razmeroma dobro odnesti
Kje je v tej zgodbi Slovenija? Izpostavljenost je očitna, saj je v naši državi z evropsko in tudi svetovno avtomobilsko industrijo neposredno povezanih okoli 25 tisoč izrazito izvozno usmerjenih delovnih mest, posredno pa kar okoli 150 tisoč.
Avtomobilski sektor prispeva kar petino blagovnega izvoza naše države in k skupnemu BDP prispeva več kot deset odstotkov. Še posebej so ta podjetja povezana z nemško inudstrijo.
Vseeno pa glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenija Bojan Ivanc meni, da slovenska (avto)industrija zaradi koronavirusa ne bo preveč prizadeta, saj je naš sektor pretežno usmerjen na izdelane in prodane avte v EU.
Večje težave bodo po njegovem imeli tisti proizvajalci, ki so vezani na nemški premium segment, ki bo v prihodnjih mesecih gotovo beležil nižjo prodajo. "Zaradi koronavirusa bi lahko več težav imele družbe, ki del polizdelkov uvažajo iz Kitajske, predvsem zaradi potencialnih zamud pri dobavi. To so predvsem družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo elektronskih komponent," je za Žurnal24 pojasnil Ivanc. Bi pa utegnilo imeti vpliv na prodajo avtov v Evropi morebitno širjenje koronavirusa.
"Neposredna bojazen zaradi prenosa koronavirusa v Italijo je morebiten vpliv tega na prodajo vozil v EU. Nakup vozila je vezan tudi na razpoloženje oziroma optimizem potrošnikov. Novice o koronavirusu to zaupanje načenjajo. Zaradi tega ocenjujemo, da bodo ljudje odlagali nakup novih vozil nekoliko v prihodnost. Na prodajne številke pa bo to vplivalo predvsem čez 2-3 mesece."
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS
Ekonomist dodaja, da v Sloveniji letos lahko pričakujemo padec v industrijski proizvodnji, "vendar ne toliko zaradi koronavirusa kot zaradi sprememb pri določitvi davka na motorna vozila v nekaterih evropskih državah, kar je vodilo do velike rasti prodaje ob zaključku lanskega leta."
Kaj pa pogled v prihodnost in vpliv na razvoj? "Povezave med koronavirusom in večletnim ciklom razvoja avtomobilske industrije ni," pravi Ivanc. Razvojna sredstva podjetij bodo po njegovem usmerjena v hibridno, delno tudi električno mobilnost. "Na področju šasij bo še več poudarka na kompozitnih in lahkih zlitinah. Pri električnih in elektronskih komponenta pa bo več poudarka na razvoju senzorjev in pametne elektronike," sklene ekonomist.
andrej.leban@zurnal24.si
