Toyota t. i. plug-in hibridom napoveduje svetlo prihodnost, saj je po besedah njenih vodilnih inženirjev v srednjeročnem obdobju glede na navade ljudi to ena najbolj obetavnih in realističnih tehnologij za nižanje porabe in izpustov toplogrednih plinov.
Pri polovici bi bencinar sameval
Petdeset odstotkov vseh evropskih voznikov na dan z avtomobilom napravi manj kot 20 kilometrov, kaže neodvisna raziskava. Ta podatek je bil za Toyoto med osnovnimi vodili pri izdelavi vozila, ki ga je mogoče na srednje kratke razdalje uporabljati kot popolnoma električno vozilo, za tiste daljše pa kot klasičnega hibrida. Obenem so pri Toyoti storili velik korak naprej s tem, da so zaobšli le počasi porajajočo se infrastrukturo polnilnih postaj in omogočili razmeroma hitro polnjenje prek običajne vtičnice.
Od običajnega priusa se različica plug-in v potniški kabini praktično v ničemer ne razlikuje, navzven pa le po pokrovčku na sprednjem levem boku, za katerim se skriva vtičnica. Nanjo v mirujočem stanju priključimo električni kabel, priklopljen na 220 V, ki omogoča, da se litij-ionska baterija napolni že v razmeroma hitri uri in pol.
Omenjena baterija, shranjena v dnu prtljažnika, je druga velika razlika od originalnega priusa, ki uporablja nikelj-metal hidridno. Slednja omogoča le okoli dva kilometra povsem električne vožnje, medtem ko je pri plug-inu razdalja desetkrat daljša. Poleg tega lahko običajni prius zgolj na elektriko vozi do hitrosti 70 km/h, inženirjem pa je pri plug-inu ta podatek uspelo dvigniti še za 30 km/h. Režim sodelovanja električnega motorja (60 kW/82 KM) in 1,8-litrskega bencinarja (73 kW/99 KM) je v obeh primerih enak – speljuje se na elektriko, polno pospešuje z maksimalno angažiranostjo obeh, med križarjenjem se prav tako dopolnjujeta, pri zaviranju pa se z rekuperacijo zavorne energije polni baterija.
Zaradi bolj zapletene tehnologije shranjevanja energije, ki vključuje tudi posebno hlajenje, jeziček na tehtnici pri plug-inu pokaže 130 kilogramov več, kar botruje nekoliko slabšemu pospešku 11,4 sekunde (10,4). Vendar je ta podatek zanemarljiv, če avtomobila primerjamo pri porabi. Kombinirani cikel plug-ina po formalno še ne homologiranih podatkih zahteva vsega 2,6 litra bencina na 100 kilometrov proti 3,9 litrom, medtem ko je izpust CO2 v ozračje 59 gramov na prevožen kilometer proti 89 gramom.
Podatka, koliko CO2 se v zrak izpusti med zahtevno proizvodnjo takšnega vozila, sicer ni, a to je že druga plat medalje.
Super, v katerem salonu ga lahko kupim?
V nobenem in to še nekaj let ne. Toyota je izdelala le 600 plug-in hibridov in vse namenila testni uporabi ciljnim uporabnikom. V Evropi se jih bo v naslednjih treh letih vozilo dvesto, eden tudi v Sloveniji, ki bo po začetnem spoznavanju z novinarji kasneje med drugim vozil znanega inovatorja in podjetnika Iva Boscarola.
Po treh letih bodo vsi priusi plug-in romali nazaj na Japonsko, kjer jih bodo natančno preučili skupaj s pripombami uporabnikov. To bo omogočilo uresničitev napovedi, da bo Toyota do 2020 v prav vsakem svojem modelu ponudila hibridno tehnologijo.
Prvi prius plug-in naj bi bil za denar najprej na voljo v ZDA, pa še to ne pred letom 2012. Kdaj bo na vrsti Evropa, ni znano, prav tako uvoznik nima nikakršnih primerjalnih podatkov glede cene z obstoječim priusom.
