Ne belo in ne rdeče – rosé

Francoska beseda rosé označuje vina (tako mirna kot peneča), katerih barvna mavrica se razteza od nežno bakrene prek čebulne do svetlo rožnate, celo "pink", pa vse do češnjeve rdeče. Roséje se lahko prideluje izključno iz rdečih sort (edina izjema so nekateri šampanjci rosé) po postopku predelave grozdja, kakršno poznamo za bela vina, kar pomeni, da grozdje stisnejo skoraj takoj, najpozneje pa v dveh do treh dneh, ko le-to pride v klet. Tako onemogočijo, da bi jagodne kožice, v katerih je barvilo, (preveč) obarvale vino. Tu gre iskati del krivde, zakaj se vina rosé ne ponašajo s tako krepkimi telesi kot rdeča vina. Rosé vina načeloma lahko pridelamo iz vseh rdečih sort, pri nas pa jih največkrat najdemo pridelana iz sort modri pinot, merlot, cabernet sauvignon, refošk ...

Moda iz Kalifornije
Moda pridelave vin rosé se je rodila konec osemdesetih let minulega stoletja v ZDA, natančneje v Kaliforniji, kjer je bil takrat trend pridelovanja belih vin, kar je pripomoglo k temu, da so začeli vinarji iz rdečih sort pridelovati vina rosé, ki pa so jih etiketirali kot belo (iz rdečega) oziroma, kot bi lahko zapisali, beli merlot. Sicer pa se v ZDA namesto rosé vedno bolj uporablja izraz blush wine, kar bi lahko prevedli kot pordelo, rdečično, zardelo vino. Španci in Italijani pa denimo razlikujejo dva tipa rosé vin: rosado/rosato (svetli roséji) in clarete/chiaretto (temnejši roséji).
 
Roséji in hrana
Roséji so skupina vin, katere priljubljenost je v zadnjem času najbolj narasla, kar lahko pripišemo predvsem deželam novega sveta, kjer pridelujejo vedno več tovrstnih vin. Priljubljenost jim ekstremno naraste v poletnih mesecih, ko se popije tudi večina vin rosé, in sicer v obliki aperitivov ali sama. To dejstvo je v določeni meri pripomoglo tudi k slovesu roséjev, ki tako veljajo za nekoliko manj resna, lahkotna in živahna vina, ki najraje nastopajo brez spremljave hrane. Zato tudi ne preseneča nemalokrat povedana trditev, da rosé vino k hrani izbereš takrat, ko ne veš, ali bi izbral belo ali rdeče vino. Omenjena trditev se sliši kot izhod v sili, čeprav je v resnici mogoče najti tudi zelo, zelo zanimive in sommeliersko korektne kombinacije roséjev in hrane. Za ilustracijo navajamo:
– korenček z mladimi bučkami in rižem v zeliščnih palačinkah + Batič, rosé (cabernet sauvignon), polsuho;
– marinirana mocarela v zeliščnem kisu in s češnjami v balzamičnem kisu + Makovec, rosé (barbera), suho;
– gosji karpačo na rukoli in s parmezanom ter češnjami, mariniranimi v balzamičnem kisu + Stegovec, rosé (merlot), polsuho;
– tortelini s skuto in češnjami + Ščurek (merlot in refošk), rosé, suho;
– jelenov file, mariniran v penini in s pirejem + Movia, Puro rosé (modri pinot), suho;
– češnjeva rezina s čokoladnim biskvitom in limoninim musom + Bordon, rosé, polsladko.