Irriducibili najhujši

Najbolj zloglasna navijaška skupina v Italiji se imenuje Irriducibili. Gre za zloglasno skupino fašističnih privržencev rimskega Lazia, italijanska policija pa ima pregovorno veliko težav tudi z levičarskimi skrajneži in privrženci nogometnega kluba Livorno.

Italijanski nogomet je v zadnjem letu v globoki senci divjanja navijačev, ki so pred devetimi meseci najprej na Siciliji zakrivili smrt policista, pred dobrim tednom pa je ob prerivanju na počivališču ob hitri cesti umrl še 26-letni privrženec Lazia Gabriele Sandri . Slednji je postal "kolateralna žrtev" prerivanja med navijači Juventusa in Lazia , kljub temu pa si je največ kritik prislužila italijanska policija, ki ob tem dogodku ni bila pripravljena. To je na koncu vodilo v nesmiselno smrt nesrečnega navijača, ki je v svojem avtomobilu le mirno čakal, da se poleže dim. Nekdanji načelnik slovenske policije Pavle Čelik meni, da so izkušnje v tovrstnih primerih nadvse dragocene. "V Italiji so posredovali mladi, manj izkušeni policisti, ki so ob izbruhu pretepov delovali prestrašeno in zmedeno. Velika množica lahko prestraši neizkušene policiste in to se je zgodilo tudi v tem primeru. Morate vedeti, da je v vsesplošnem neredu do nezakonitega oziroma nepravilnega delovanja policista zgolj korak. Žal je tokrat tak pritisk povzročil najhujše," je za zurnal24.si povedal Čelik, ki ima z brzdanjem navijaških strasti iz obdobja rajnke Jugoslavije nemalo izkušenj.

Izgredi navijačev © AFP

Luigi Spacatorella je ob kravalu nespametno izvlekel pištolo iz toka in najprej ustrelil v zrak, usodno napako pa je storil s tem, da pištole po opozorilnem strelu ni pospravil nazaj v tok. S tem je prekršil kar dve pravili delovanja policije ob takšnih primerih. "Vsekakor ne bi smel uporabiti strelnega orožja, o tem sploh ne bi smelo biti govora. Policija je usposobljena za tako imenovane proti-demonstracijske ukrepe, med katere spadajo tudi navijaški izgredi. V tem primeru bi lahko uporabil gumijevko, fizično silo ali plinske naboje, v nobenem primeru pa policist ne sme uporabiti strelnega orožja, če njegovo življenje ni ogroženo," nam pove Čelik.

	Ko pride do intervencije, mora policist ukrepati in včasih jo skupi tudi kdo, ki je povsem nedolžen. Žal so jo v tem primeru skupili tudi otroci. Nastal je cel hudič, zaradi tega sem bil celo šest mesecev na sodišču. Pavle Čelik

Italija je pri tej zgodbi povsem svojstven fenomen. Italijanska nogometna zveza (FIGC) je uporabila že sveženj radikalnih ukrepov, ki pa problemu niso prišli do dna. Pereč problem italijanskega nogometa oziroma navijaštva je v politični identifikaciji navijaških skupin, ki svojo ideologijo uveljavljajo z vsemi sredstvi. "Navijaštvo je v Italiji že skorajda strankarska organizacija. Na eni strani imamo skrajneže na levi, na drugi pa na desni strani. Seveda so razlike med njimi tako enormne, da zavre vedno, ko ti navijači pridejo navzkriž. S samo politično opredeljenostjo sicer ne bi bilo nič narobe, problem pa nastane, ko govorimo o skrajnežih z ene oziroma druge strani," nadaljuje Čelik, ki je prepričan, da je slovenska policija usposobljena za interveniranje v položajih, kakršen se je zgodil v Italiji. "Naša policija je absolutno pripravljena in usposobljena, predvsem ljubljanska policija pa ima s tem že veliko izkušenj. Prepričan sem, da so naši policisti strokovno usposobljeni in ne verjamem, da v takšnih primerih ne bi znali posredovati."

Pavle Čelik © BOBO

Veliko je govora o navijačih, ki pregovorno do organov oblasti nikoli niso gojili kakšnih posebnih simpatij, manj pa je govora o "možeh v modrem", ki jim ob vsesplošnem kravalu seveda ni lahko. "Policist mora posredovati, ne glede na to, o kom je govora. Dostikrat jo policisti 'fašejo' še bolj kot navijači, nemalokrat je na koncu celo več ranjenih policistov kot navijačev. S tem je treba računati, zato tudi takšni ukrepi in takšna oprema," pravi Čelik, ki se še živo spominja dogodkov iz leta 1985, ko mu je eden izmed navijačev zagrebške Cibone v Tivoliju zlomil roko. "Takrat sem ukazal intervencijo, saj so mi ob splošnem divjanju zlomili roko. Potem smo sicer hitro vzpostavili red, vendar pa smo si takrat prislužili ogromno kritik, saj smo morali ob intervenciji odstraniti tudi nekaj nedolžnih državljanov, ki so nehote zavirali operacijo. Ko pride do intervencije, mora policist ukrepati in včasih je skupi tudi kdo, ki je povsem nedolžen. Žal so jo v tem primeru skupili tudi otroci. Nastal je cel hudič, zaradi tega sem bil celo šest mesecev na sodišču, silovit je bil tudi pritisk medijev," se naš sogovornik spominja košarkarskega obračuna med Olimpijo in Cibono. Kaj pa nogomet? "Pri brzdanju nogometnih navijačev smo vedno ukrepali dobro. Gostujoče navijače smo vedno nadzirali od železniške postaje pa do samega stadiona, je pa seveda sem ter tja na plan skočil tudi kak 'korajžnež'. Recimo Arkan, njega smo enkrat zaprli," se Čelik spominja tradicionalnih gostovanj navijaških skupin iz preostalih delov Jugoslavije .

	V tem primeru bi lahko uporabil gumijevko, fizično silo ali plinske naboje, v nobenem primeru pa policist ne sme uporabiti strelnega orožja, če njegovo življenje ni ogroženo. Pavle Čelik

V Italiji, Španiji, pa tudi drugod po svetu mile kazni, kakršne za svoje ravnanje prejmejo nogometni klubi, sprožajo ogromno polemik. Po mnenju danes upokojenega načelnika slovenske policije se razlog skriva v vplivu kapitala. "Kapital je danes vsepovsod. Le-ta noče, da bi država nalagala previsoke kazni nogometnim klubom, saj imajo od nogometa danes izjemne finančne koristi. Kapital je vsepovsod, obvladuje tako politiko kot tudi policijo," pravi Čelik, ki za konec še ugotavlja, da tega problema ni mogoče odpraviti čez noč. "Na stadionih veljajo posebni ukrepi, sprejeti na evropski konvenciji iz leta 1985, le-ta pa se sproti dopolnjuje. Policija se prilagaja in ukrepa, nemogoče pa je to stvar zajeziti. To ni uspelo nobeni demokratični družbi, pa tudi diktaturam ne" , pogovor sklene Pavle Čelik.