Hokejisti ZM Olimpije niso dolgo čakali na novega trenerja. To je postal Američan Mike Posma, ki bo v decembru dopolnil 40 let. Z veseljem je spregovoril za Žurnal24.
Kako dobro poznate vaš novi klub, ZM Olimpijo?
Vem, da je Olimpija klub z dolgoletno tradicijo. Vem, da igra v avstrijski ligi, ki jo spremljam že kar dolgo. V Švici sem namreč preživel kar 17 let. Sicer nikoli nisem delal v Avstriji, sem pa videl veliko tekem. Vem, da je Olimpija v začetku sezone igrala dobro, zdaj pa je v fazi, ko jo čaka boj za končnico. Olimpija ima potencial za pomik na lestvici navzgor. Pol sezone je res za nami, a še vedno je na voljo dovolj točk. Sem zelo optimističen in vesel, da lahko vodim tako dobro organiziran klub. Verjamem, da ga bom popeljal do novih zmag.
Prvič boste igralce na ledu videli v četrtek ...
Upam, da bo tako, da. V sredo odpotujem, ravnokar sem po Fedexu dobil letalsko karto.
Že v nedeljo čaka Olimpijo večni derbi z Jesenicami. Vodi jih vaš stari znanec, Kanadčan Kim Collins ...
Res je, v Švici sva oba delala v isti ligi. In imela sva ekipi, zelo podobni Olimpiji in Jesenicam. Tudi tam je šlo za veliko rivalstvo, moštvi sta bili kakovostni in odigrala sva nekaj zelo razburljivih tekem.
V slovenskem hokeju ste nov obraz. Kakšen trener ste?
Stvari želim obdržati preproste. Mislim, da hokej ni zelo zapleten šport. Zagovarjam hitro, močno, obenem pa tudi zelo disciplinirano igro. In to zahtevam od svojih igralcev.
V Švici ste nazadnje vodili drugoligaško moštvo Langenthal, a ste februarja morali oditi. Zakaj?
V četrtfinalu, ki se je igral na štiri zmage, smo izgubili prvi dve tekmi. Prestopni rok je bil že zdavnaj končan, uprava ni mogla pripeljati nobenega novega igralca, ki bi dvignil moštvo. Tako sem moral oditi, pa čeprav smo v rednem delu osvojili prvo mesto. To je bilo res razočaranje.
In kako vas je pot zdaj zanesla v Olimpijo?
Agentu sem rekel, naj mi poišče nov izziv, saj sem v Švici preživel 17 let. Želel sem si drugam. O Sloveniji sem slišal veliko lepih stvari. Moj sosed čez cesto je zdravnik in je Slovenec. Sva prijatelja, skupaj igrava nogomet. Zelo je vesel, ker odhajam k vam. Dal mi je tudi nekaj knjig, tako da se zelo veselim. Slišal pa sem, da je vaš jezik zelo zahteven.
Pride z vami tudi družina?
Ne, družina bo ostala tu. Imam hčerki, ki hodita v šolo, žena ima službo. Težko je po svetu potovati z družino. Drugače je, ko so otroci majhni, ko pa so starejši, je na prvem mestu šola.
Izbrani ste bili tudi na naboru lige NHL, a v njej niste zaigrali. Vam je kaj žal?
Ne, tega nisem nikoli obžaloval. V Švici sem imel zelo dobro kariero. Ko sem se odločil oditi v Evropo, sem si rekel, da je treba iz tega potegniti kar največ. V Ameriki sem v ligi AHL odigral le eno sezono. Nisem človek, ki bi se obotavljal oziroma dvomil v svoje odločitve.
Vem, da je Olimpija klub z dolgoletno tradicijo. Vem, da igra v avstrijski ligi, ki jo spremljam že kar dolgo. V Švici sem namreč preživel kar 17 let. Sicer nikoli nisem delal v Avstriji, sem pa videl veliko tekem. Vem, da je Olimpija v začetku sezone igrala dobro, zdaj pa je v fazi, ko jo čaka boj za končnico. Olimpija ima potencial za pomik na lestvici navzgor. Pol sezone je res za nami, a še vedno je na voljo dovolj točk. Sem zelo optimističen in vesel, da lahko vodim tako dobro organiziran klub. Verjamem, da ga bom popeljal do novih zmag.
Stvari želim obdržati preproste. Mislim, da hokej ni zelo zapleten
šport. Zagovarjam hitro, močno, obenem pa tudi zelo disciplinirano igro. In to zahtevam od svojih
igralcev.
Mike Posma
|
|
Upam, da bo tako, da. V sredo odpotujem, ravnokar sem po Fedexu dobil letalsko karto.
Že v nedeljo čaka Olimpijo večni derbi z Jesenicami. Vodi jih vaš stari znanec, Kanadčan Kim Collins ...
Res je, v Švici sva oba delala v isti ligi. In imela sva ekipi, zelo podobni Olimpiji in Jesenicam. Tudi tam je šlo za veliko rivalstvo, moštvi sta bili kakovostni in odigrala sva nekaj zelo razburljivih tekem.
V slovenskem hokeju ste nov obraz. Kakšen trener ste?
Stvari želim obdržati preproste. Mislim, da hokej ni zelo zapleten šport. Zagovarjam hitro, močno, obenem pa tudi zelo disciplinirano igro. In to zahtevam od svojih igralcev.
V Švici ste nazadnje vodili drugoligaško moštvo Langenthal, a ste februarja morali oditi. Zakaj?
V četrtfinalu, ki se je igral na štiri zmage, smo izgubili prvi dve tekmi. Prestopni rok je bil že zdavnaj končan, uprava ni mogla pripeljati nobenega novega igralca, ki bi dvignil moštvo. Tako sem moral oditi, pa čeprav smo v rednem delu osvojili prvo mesto. To je bilo res razočaranje.
Agentu sem rekel, naj mi poišče nov izziv, saj sem v Švici preživel 17 let. Želel sem si drugam. O Sloveniji sem slišal veliko lepih stvari. Moj sosed čez cesto je zdravnik in je Slovenec. Sva prijatelja, skupaj igrava nogomet. Zelo je vesel, ker odhajam k vam. Dal mi je tudi nekaj knjig, tako da se zelo veselim. Slišal pa sem, da je vaš jezik zelo zahteven.
Pride z vami tudi družina?
Ne, družina bo ostala tu. Imam hčerki, ki hodita v šolo, žena ima službo. Težko je po svetu potovati z družino. Drugače je, ko so otroci majhni, ko pa so starejši, je na prvem mestu šola.
Izbrani ste bili tudi na naboru lige NHL, a v njej niste zaigrali. Vam je kaj žal?
Ne, tega nisem nikoli obžaloval. V Švici sem imel zelo dobro kariero. Ko sem se odločil oditi v Evropo, sem si rekel, da je treba iz tega potegniti kar največ. V Ameriki sem v ligi AHL odigral le eno sezono. Nisem človek, ki bi se obotavljal oziroma dvomil v svoje odločitve.