Študija, ki jo je naročilo ministrstvo za promet in zanjo odštelo 10.500 evrov, je pokazala, da so bili predori zgrajeni po standardih, ki so veljali ob podpisu pogodb o gradnji, a ko so se ti januarja 2004 spremenili, so izvajalci gradnjo nadaljevali po starem.
|
|
|
Neustrezna gradnja bo drago stala. © BOBO
|
Hrapavljenje je cenejše
Dunajski strokovnjaki predlagajo abrazijo ali preplastitev cestišča. Optimalna je druga možnost, vendar je kar do desetkrat dražja od postopkov abrazije. Marko Koler z Darsa je za zurnal24.si razložil, da je abrazija ne le cenejša, ampak z vidika cestnih zapor tudi primernješa. "Pri mehanskem hrapavljenju vozilo vozi z majhno hitrostjo in sproti hrapavi cesto, drugi pas ceste pa je medtem odprt z omejitvami," je povedal. Po njegovih besedah so Avstrijci s tem procesom v svojih predorih vse delo opravili v nekaj dneh.
Žerjav krivi nadzornike
"Zgodba ima svojo zgodovino in je bila skuhana med samo gradnjo predorov," je dejal
minister za promet
Radovan Žerjav.
"Sanacije vozišča ne bo in ne sme plačati Družba za avtoceste v RS (Dars),"
je zatrdil minister.
"Velik del odgovornosti mora prevzeti tudi inženiring investicije: projektanti, inženirji in
nadzor."
|
|
|
Drsi. © BOBO
|
Predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec je sanacijo napovedal za spomladi in dodal, da se bo do takrat z izvajalci treba dogovoriti o delitvi stroškov. Družba DDC, nadzornica, se je branila, da je opravljala "le nadzor v skladu s pogodbami", in s projektno dokumentacijo, po kateri je gradil SCT. Hkrati je DDC potrdil, da kljub novim standardom ni dal neposredne pobude za spremembo pogodbe, jih je pa dajal posredno.
"Nadzor je na gradbišču zato, da se naložba izpelje v skladu s pravili, če temu ni tako, je tu nekaj narobe," je odgovor DDC razburil Žerjava. Dodal je, da je neučinkovit nadzor najbolje odpovedati, saj Dars takega nadzora ne potrebuje. Nadzornik bi moral, ko so začeli veljati novi standardi, zahtevati spremembo projektne dokumentacije. Ker tega ni storil, bi Žerjav tožbo proti državnemu DDC verjetno dobil, meni eden od strokovnjakov. Po pravilu solidarnosti bi del odškodnine prevzela tudi izvajalec in projektant.
