Za vse vinske zanesenjake in vse tiste, katerih življenje se prepleta z vrhunskimi vini, sta vsako leto zapovedani dve vinski romanji v sosednjo Italijo – prvo v prvih aprilskih dneh vodi v Verono, ki jo sejem Vinitaly z več kot 140.000 obiskovalci, 4000 razstavljavci in 2500 akreditiranimi novinarji ter 18 halami z več kot 80.000 kvadratnimi metri za nekaj dni spremeni v svetovno vinsko prestolnico, drugo pa v začetku oktobra v Merano na mednarodni vinski festival (Merano International WineFestival) – butično vinsko zgodbo, kjer lahko nastopajo samo tisti vinarji, ki dobijo posebno povabilo organizatorja, in kjer se vsi, ne glede na velikost ali majhnost, predstavljajo na enak način – vsakemu pripada dober meter mize, imenska tablica, krožnik s suhim kruhom, pljuvalnik in vrč vode. In to je to – saj želijo vso pozornost nameniti zgolj in samo nastopajočim vinom, ki jih predstavljajo pridelovalci osebno.
Čarobno vzdušje Kurhaus v Meranu
Pretekli konec tedna, med 10. in 12. novembrom, se je tako v Meranu, v čarobnem vzdušju
Kurhausa, zgodila že 16. epizoda, ki pa seveda ni minila brez slovenske udeležbe; naše barve so
branili vinarji Borut Blažič, Marjan Simčič in Stojan Ščurek iz Goriških Brd, Joško Renčel iz Krasa
ter Danilo Steyer in klet Dveri-Pax iz Štajerske. Za svojevrstno presenečenje pa so poskrbeli
hrvaški vinarji, ki so "jo odnesli" z dvema vabiloma več kot mi – bilo jih je osem s celotno prvo
Istrsko ligo na čelu (Conica, Arman, Kabola, Kozlović in Matošević).
Predstavilo se je več kot petsto vinarjev
Sicer pa se je v razkošnih dvoranah Kurhausa predstavilo več kot petsto vinarjev in kleti iz
vseh najpomembnejših svetovnih vinorodnih dežel, ki so skupaj odprli prek 50.000 steklenic, katerih
vsebina pa po večini ni stekla po grlih dobrih 6500 obiskovalcev, kot bi marsikdo "logično"
sklepal, saj na degustacijah (in ocenjevanjih) velja nenapisano pravilo, da se popije le toliko
vina, kot je nujno treba za oceno le-tega oziroma se ga po oceni celo izpljune.
Polna dvorana
Vloga glavnih igralcev je po pričakovanjih pripadla trem legendarnim vinskim pokrajinam –
italijanski Toskani in francoskima Bordoju ter Burgundiji – te so zasedle najprestižnejši dvorani
Kursal in Salon de Fleur, ki sta bili v določenih trenutkih tako polni, da so zaprli vrata za
obiskovalce in jih odprli šele, ko se je spet dalo dihati. Če sta Bordo, ki ga je predstavljalo
združenje najboljših bordojskih leg oziroma porekel (Union des grands crus de Bordeaux), in
Burgundija, ki jo je zastopalo 27 vinarjev (Grand crus et premier crus de Bourgogne) s skoraj
razprodanim letnikom 2005 upravičila svoj sloves, pa bi za Toskano to težko rekli – saj so ravno
prvi naslovi pustili preveč medel vtis – z neosebnimi, neizrazitimi in neprepričljivimi vini. So pa
zato toliko večji vtis pustile penine iz Franciacorte, ki so s svojo resnostjo in veličino posekale
večino prisotnih šampanjcev.
Letošnjo epizodo, pod katero so zapisali, da je bila popoln uspeh, pa je poleg odmevne vinske dražbe, na kateri so prodali več kot 800 ekskluzivnih vin, najdražjo steklenico (Masseto Tenuta dell’ Ornellaia letnika 2001) celo za 6900 evrov, spremljala tudi tretja degustacija vin, ki sledijo ideji bioloških in biodinamičnih vin. Degustacija, naslovljena Bio&dynamica, se je zgodila dan pred festivalom na gradu Katzenzungen v Prissianu, ki se ponaša z bojda najstarejšo dokumentirano evropsko trto sorte versola. Tudi tokrat brez naših ni šlo – med 60 "bio" vinogradniki in vinarji so svoja vina predstavili tudi Aleš Kristančič – Movia, Valter Mlečnik ter Branko in Vasja Čotar.
