Trditev, da je leta 1991 v Ženevi v Komisiji ZN za človekove pravice oziroma tudi v podkomisiji za
manjšine predstavljal Jugoslavijo, ne drži in je tudi ne potrjuje faksimile, ki so ga objavili
nekateri mediji, opozarja
Türk. V dokumentu piše zgolj to, da je bila moja "država državljanstva" (Country
of Nationality) Jugoslavija, je zapisal v izjavi za javnost, ki so jo posredovali iz njegovega
volilnega štaba.
"Poleti leta 1991 je bila Jugoslavija še država in Slovenci smo bili še njeni državljani.
Nobenega govora pa v citiranem dokumentu ni o tem, da bi bil jaz 'predstavnik Jugoslavije',
kot zmotno navajajo nekateri mediji," opozarja Türk. Sicer pa je očitke Türku
komentiral tudi predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta
France Bučar. Dejal je, da se mu zdi razpravljanje, kdo je bil
osamosvojitelj, odveč, saj so bili to vsi državljani. Povedal je, da je bil v tistem času
predsednik parlamenta in da so, dokler Slovenija še ni bila uradno priznana, vsem funkcionarjem v
Beogradu naročili, naj ostanejo na svojih mestih. Tako so namreč lahko za Slovenijo lobirali.
Kot je znano, je ministrstvo za notranje zadeve v ponedeljek pritrdilo trditvam
predsedniškega kandidata
Lojzeta Peterleta, da je Danilo Türk v času osamosvajanja Slovenije leta
1991 predstavljal Jugoslavijo v komisiji za človekove pravice oziroma v podkomisiji za manjšine in
da ga tedaj
"ni bilo zraven", medtem ko so nekateri
"nosili svoje glave v torbah".
Bučar poziva k udeležbi na volitvah
|
France Bučar poziva Slovence, da se udeležijo predsedniških volitev. © BOBO |
