Protesti v Mjanmaru zahtevali 31 življenj

HRW ob tem opozarja, da je dejanska številka verjetno mnogo višja, vladajočo hunto v Mjanmaru pa je obtožila laganja o številu ubitih in aretiranih. Mjanmarski režim je doslej uradno priznal, da je bilo v zatrtju protestov ubitih deset ljudi, medtem ko jih je bilo po ocenah ZN ubitih 15 ali več. Še vedno pogrešajo 74 ljudi, medtem ko jih je več kot 600 še vedno zaprtih.

"Zatrtje v Burmi še zdaleč ni končano," je ob predstavitvi poročila poudaril direktor HRW za Azijo Brad Adams, saj naj bi bilo za zapahi še vedno na stotine budističnih menihov in aktivistov. Poročilo med drugim vodji policije v Mjanmaru Khin Jiju izrecno pripisuje odgovornost za aretacije, pretepanje, mučenje in celo usmrtitve budističnih menihov v pagodi Švedagon v prestolnici Yangon 26. septembra.

Protesti, ki so jih avgusta sprožili budistični menihi, so predstavljali največji izziv vladajoči hunti v zadnjih 20 letih. Na višku protestov je bilo na ulicah več kot 100.000 ljudi. Hunta je proteste zatrla z nasiljem in množičnimi aretacijami.

Mjanmar ne spoštuje človekovih pravic
Strokovnjak ZN za človekove pravice Paulo Sergio Pinheiro je v poročilu, ki ga bo prihodnji teden predstavil Svetu ZN za človekove pravice, poudaril, da "uporaba smrtonosnega orožja s strani varnostnih sil med 26. in 29. septembrom ni bila v skladu s temeljnimi načeli mednarodnega prava". Zaprti protestniki so še vedno deležni krutega, nečloveškega in poniževalnega ravnanja ter mučenja, tako kot politični aktivisti in borci za človekove pravice, je dodal.

Pinheiro, ki je prvič po štirih letih novembra letos obiskal Mjanmar, je izrazil obžalovanje, da mu takrat ni bilo omogočeno srečanje s priprto voditeljico opozicije Aung San Su Kji, dodal pa, da so mu oblasti obljubile, da se bo morda z njo srečal med prihodnjimi obiski.