DZ je drugi dan proračunske seje dokončal obravnavo predloga sprememb državnega proračuna za leto
2008 ter proračuna za leto 2009, za tem pa se je seznanil še s predlogom zakona o izvrševanju
proračuna za obe leti ter predlogi treh odlokov o razpolaganju z državnim premoženjem. Seja se bo
nadaljevala še v sredo, ko je na dnevnem redu glasovanje o vloženih dopolnilih ter sprejemu
proračunskih dokumentov v celoti.
Predlog proračuna za leto 2009, ki ob 8,99 milijarde evrov prihodkov predvideva odhodke v
višini 9,11 milijarde evrov, je po oceni
Milana Cvikla (SD) na strani evropskih sredstev
"čista fikcija". Slovenija se je dogovorila, da bo iz evropskega proračuna v povprečju
vsako leto pridobila približno 480 milijonov evrov prihodkov, medtem ko vlada za leto 2009
napoveduje 880 evrov prihodkov, je pojasnil. Samo zaradi takšnega napihovanja prihodkov iz naslova
evropskih sredstev je po Cviklovih besedah tudi možno predvideno zmanjševanje javnofinančnega
primanjkljaja.
"Pripravili ste proračun, ki ste ga zaprli s čisto fikcijo na strani evropskega proračuna,
zaradi česar bo treba v letu 2009 izvajati zelo resne reze v javnofinančni porabi," je bil
kritičen.
|
Nismo porabili vsega
Finančni minister Andrej Bajuk je priznal, da bo Slovenija letos porabila manj evropskih sredstev od načrtovanega, vendar dodal, da je pri tem od vseh držav članic EU najboljša. Na tem področju je treba strogo spoštovati pravila igre; če Evropska komisija odkrije kakšne razlike ali težave, je treba sredstva vrniti, lahko dobimo tudi kazen, je opozoril. Sistem po Bajukovi oceni sicer deluje prepočasi, vendar "načrtovana sredstva niso tako nora ali pa fikcija" .
Bajuk je v razpravi spomnil, da se sredstva, namenjena za znanost in tehnologijo, v zadnjih letih povečujejo. Prihodnje leto jih bo za 263 milijonov evrov in leta 2009 za 313 milijonov evrov. V ta znesek so po Bajukovih besedah vključena tudi sredstva za znanstveni razvoj na ministrstvu za obrambo, za katera je Anton Anderlič (LDS) protestiral, da se zmanjšujejo.
Janko Veber (SD) je ugotovil, da v proračunskih dokumentih niso prikazani odhodki v višini 200 milijonov evrov za vlaganja v gradnjo sodne palače in palač za več ministrstev. Ob tem se je vprašal, ali je predvideni proračunski primanjkljaj za leto 2009 v višini 125 milijonov evrov sploh realen.
Za kritje primanjkljaja se država lahko prihodnje leto zadolži do višine 1,57 milijarde evrov, leta 2009 pa do 868,5 milijona evrov. To je po mnenju Vilija Trofenika (Zares) preveč. Tudi Milan Petek (LDS) je opozoril, da bi morala država v obdobju visoke gospodarske rasti ustvariti presežke in znižati obseg zadolževanja.
Predlog obravnavanega zakona se po Bajukovih besedah ne razlikuje veliko od veljavnega zakona o izvrševanju proračuna za leti 2007 in 2008, kot novost pa je omenil samostojno odločanje službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko o prerazporejanju pravic porabe med proračunskimi postavkami regionalne infrastrukture. Obveznosti za škodo, ki je nastala zaradi nepravilne ali nezakonite sodne odločbe, pa se bodo po novem plačevale v breme sredstev državnega pravobranilstva.
Ker bodo prihodnje leto v Sloveniji parlamentarne volitve, predlog zakona določa, da vlada v letu 2008 državnemu zboru ne predloži predloga proračuna za leto 2010. Kljub temu pa je Bajuk omenil, da bo vlada morala pripraviti predlog sprememb proračuna za leto 2009, če bo DZ sprejel pokrajinsko zakonodajo.
|
V programu prodaje državnega finančnega premoženja za leti 2008 in 2009 je 23 naložb države, med njimi je Bajuk izpostavil, da se končuje prva faza privatizacije Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in Telekoma Slovenije. Zaradi zahtevnosti postopkov so sicer na seznam vključene tudi naložbe, ki jih vlada prodaja že nekaj let, je dejal Bajuk.
Do predloga odloka se je negativno opredelil predvsem Sašo Peče (SNS), ki je poslanke in poslance opozoril, da bodo z njegovim sprejemom zakoličili drugo fazo privatizacije NKBM. Institucionalni vlagatelj je že izbran, čeprav rok za prijavo še ni potekel, je posvaril, hkrati pa vlado opozoril, da je napačno izračunala, koliko delnic naj ponudi v odkup malim vlagateljem. Vsak bo tako dobil le za 250 evrov delnic NKBM, je izračunal.
V letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti nad 300.000 za organe državne uprave in za pravosodne organe je za leto 2008 navedenih 67 nepremičnin v skupni vrednosti 86,8 milijona evrov, za leto 2009 pa deset nepremičnin v skupni vrednosti blizu 13 milijonov evrov.