Po napovedih naj bi se najprej odprlo volišče v Canberri v Avstraliji, skupaj pa bo za volitve
odprtih 265 volišč v 53 državah. Skoraj polovica vseh volišč v tujini (124) je v BiH, hrvaški
državljani v Sloveniji pa lahko volijo na veleposlaništvu v Ljubljani. Na parlamentarnih volitvah
bo lahko sodelovalo 405.092 hrvaških državljanov, ki nimajo prijavljenega stalnega bivališča na
Hrvaškem.
HDZ najbolj priljubljena med diasporo
Na voliščih v posebni 11. volilni enoti za diasporo lahko hrvaški volilci izbirajo med 11
strankarskimi in dvema neodvisnima volilnima seznamoma. Med njimi ni volilnega seznama ene izmed
volilnih favoritk, Socialdemokratske stranke (SDP). Slednja sicer ne odreka ustavne volilne pravice
hrvaškim državljanom v tujini, je pa ocenila, da lahko o izvršni in zakonodajni veji oblasti
odločajo le državljani, ki plačujejo davke v hrvaški proračun.
Na prejšnjih volitvah se je na volišča v tujini odpravilo nekaj manj kot 18 odstotkov
volivcev, več kot polovico glasov pa je dobila vladajoča Hrvaška demokratska skupnost (HDZ), ki je
na ta način osvojila tudi štiri poslanske mandate.
|
Politični komentatorji na Hrvaškem ocenjujejo, da bodo morda ravno glasovi iz tujine odločali o tem, katera izmed dveh vodilnih strank, HDZ ali SDP, bo dobila večino v parlamentu in mandat za sestavo nove vlade. Zadnje predvolilne raziskave so namreč pokazale, da ima SDP med volivci na Hrvaškem le slab odstotek prednosti pred HDZ.
V hrvaškem saboru je največ 12 poslancev iz diaspore, njihovo število pa je odvisno od "nefiksne kvote", ki določa število poslancev v 11. volilni enoti na temelju povprečnega števila glasov, ki so bili potrebni za poslansko mesto v desetih volilnih enotah na Hrvaškem.
Predsednik hrvaške volilne komisije (DIP) Branko Hrvatin je sicer v petek povabil vse polnoletne hrvaške državljane, naj pridejo na volišča in "na ta način pošljejo svoja sporočila politikom". Za največ 160 poslanskih mest v saboru tekmuje 3585 kandidatov. V prejšnjem parlamentu je bilo poslanskih mest 152.