28. januar je zapisan tudi kot dan varovanja osebnih podatkov. Ob tej priložnosti smo poklicali
informacijsko pooblaščenko
Natašo Pirc Musar ter jo povprašali o samih ciljih in poslanstvu tega dneva.
Pirčeva meni, da se ljudje vedejo zelo neodgovorno, ko pride do varovanja osebnih podatkov.
Predvsem je to očitno pri uporabi svetovnega spleta. Ravno zato je letos ta dan posvečen varovanju
osebnih podatkov prek interneta, in sicer varovanju tistih, ki so najbolj ranljivi – mladostniki in
otroci. V zadnjih nekaj tednih so prebrskali mnogo spletnih strani in prišli do zastrašujočih
ugotovitev, da mladostniki mimogrede zapisujejo osebne podatke od imena, priimka in rojstnega
datuma pa do EMŠA in številk kreditnih kartic svojih staršev. Tako na spletnih straneh nevede
puščajo sledi, saj strani ob pomoči "piškotov" (cookiejev) sledijo posameznikovemu vedenju na
spletu. Tako postane splet velika podatkovna zakladnica, kjer se izoblikuje profil potencialnega
kupca. Poleg tega velja omeniti tudi veliko nevarnost pedofilije prek interneta, zaradi katere so
zaradi nekritičnosti družbe in nezmožnosti razlikovanja med realnim in virtualnim najbolj ogroženi
najmlajši.
Zato so na uradu Informacijskega pooblaščenca izdelali
brošure,
prilagojene mladim, napisane v njim razumljivem jeziku, ki jih ravno te dni delijo na šolah, v 6.,
7.in 8. razredih devetletke. V brošurah mlade opozarjajo predvsem na to, da imajo pravico do
zasebnosti in da naj ne vpisujejo svojih osebnih podatkov na splet. Mladostniki so velika tržna
niša, kar dokazuje tudi spletna stran Facebook, ki je pred kratkim prejela nagrado za najboljšo
spletno stran.
|
Veliki brat vas opazuje kjerkoli in kadarkoli.© iStock
|
Dotaknili smo se tudi skrivnostnega Googlovega projekta 101, kjer naj bi šlo za razvijanje superračunalnika, ki bi ljudem omogočil ustvarjanje svoje podatkovne baze na oddaljeni lokaciji. To pomeni, da bi doma odtlej potrebovali le še tipkovnico, miško in zaslon, nakup procesorja pa bi bil odveč. Pirčeva meni, da se zadeva samo sliši odlično, medtem ko je v svoji notranjosti precej delikatnejša. Google je eden od večjih ponudnikov spletnega prostora; s tem, ko bi dobil nadzor nad našimi podatki, bi pridobil "naše vse". Ali si res želimo predati vso svojo lastnino v roke tujcu, je osebna odločitev vsakega posameznika. Definitivno pa se je treba zavedati efekta "Velikega brata", saj prihodnost, ko noben kotiček ne bo več varen in nas bodo kamere lahko ujele na vsakem koraku ter v najkrajšem možnem času to prenesle na splet, ni več znanstvena fantastika, ampak kar današnja realnost.
Ni vsaka informacija javnega značaja
Na koncu smo se dotaknili še aktualne tematike zadnjih dni – širjenja diplomatske pošte z MZZ. Informacijsko pooblaščenko smo povprašali, ali gre tudi v tem primeru za varovanje podatkov, ki se je morda izkazalo kot oblika nelojalnosti zaposlenih v zunanjem ministrstvu. Pirčeva je na vprašanje odgovorila, da mnenja ne more podati, saj bi si morala dokument ogledati. Misli pa, da država zagotovo ima pravico do varovanja strogo zaupnih podatkov in bi bila zato potrebna modra presoja, ali je to informacija javnega značaja, do katere bi javnost morala imeti dostop.
