Skupna bilanca površin območja stavbnih zemljišč za Mestno občino Ljubljana (MOL) je 8340 hektarjev
(30 odstotkov površine celotne občine), je zapisano v osnutku izvedbenega prostorskega načrta
(IPN), od tega je 3274,3 hektarja za območja stanovanj. Oba osnutka, tako tistega za strateški
prostorski načrt (SPN) kot IPN, je ljubljanski mestni svet soglasno sprejel na ponedeljkovi seji.
Končno potrditev
Miran Gajšek z MOL pričakuje konec leta.
OP predlaga zgolj petino
Vendar okoljsko poročilo (OP) IPN, ki ga je izdelalo podjetje Oikos, opozarja na veliko novih
stavbnih zemljišč.
"Pri tem obstaja velika nevarnost neracionalne rabe zemljišč zaradi nenadzorovanega in
neusklajenega omogočanja posegov na nova, nepozidana zemljišča," je zapisano v OP. Predlaga,
naj se za novogradnje odpira le do 20 odstotkov načrtovanih stanovanjskih območij na kmetijskih
zemljiščih in gozdovih, vsaj dokler se ne izkoristijo možnosti gradenj na območjih prenov. Vse
zahteve OP bodo na MOL natančno proučili, je na ponedeljkovi seji napovedal
Tomaž Souvan, vodja odseka za prostorske planske akte.
Površin je že zdaj dovolj
"Ob visoki gradnji, ki danes ni redkost, pride na hektar površine 400 ljudi. To pomeni, da bi v
Ljubljani namenili za do 400 tisoč novih prebivalcev
površin," opozarja mestni svetnik Zelenih Slovenije
Miha Jazbinšek in se sprašuje, od kod bo toliko ljudi prišlo.
"Za desettisoče novih stanovanj pa imamo že zdaj dovolj zazidljivih površin," še dodaja in
kot primer navaja Stanežiče in območje Šmartinske ceste.
Vpliv na trg nepremičnin
"Tako velik dotok zazidljivih površin bo vsekakor pozitivno vplival na trg nepremičnin,"
meni
Marko Puschner, urednik nepremičninskega portala Slonep.
"Vse je odvisno od tega, kako hitro bodo ta zemljišča prišla na trg," pravi
Andrej Kuplenk, direktor podjetja ABC Nepremičnine, in dodaja, da bi lahko prodajo
spodbudilo tudi mesto s povišanim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Z MOL so sporočili,
da v povišanju nadomestila za zdaj ne vidijo možnosti za spodbudo lastnikov stavbnih zemljišč h
gradnji stanovanj. Nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča je zdaj 0,00065 evra na kvadratni
meter na mesec.
|
V Ljubljani je uradno praznih 13 tisoč stanovanj. © BOBO
|
Ker prostorski načrt še ni dokončno sprejet, se bodo po mnenju Puschnerja in Kuplenka pojavili špekulanti, ki bodo hoteli kupiti zemljo po za zdaj še nizki ceni. "Lastnikom bi absolutno svetoval, naj s prodajo počakajo," pravi Kuplenk. "Naj ljudje delajo po pameti in v takih primerih premislijo," dodaja Puschner.
Kaj menijo strokovnjaki? Andreja Kuplenka smo povprašali:
Kaj toliko stavbnih površin pomeni za nepremičninski trg?
"Odvisno od tega, kako hitro bodo zemljišča prišla na trg in kako bodo po novi zakonodaji, ki v mandatu te vlade še ne bo sprejeta, obdavčena nepozidana stavbna zemljišča. Vsekakor bo ponudba teh zemljišč večja, kar bo v končni fazi vplivalo tudi na nižjo ceno stanovanj. A po moji oceni vsi tisti investitorji, ki jim bo uspelo dobiti večja zemljišča za pozidavo, ne bodo šli v enkratno gradnjo tisoče stanovanj, temveč bodo gradili postopoma.''
Ali se bodo pojavili preračunljivci, ki bodo poskušali kupiti zdaj še poceni zemljišča?
''Vsi investitorji, ki se ukvarjajo z gradnjo, si bodo dobro ogledali prostorske načrte in poskušali stopiti v stik zlasti s fizičnimi lastniki. Tem svetujem, naj počakajo in se z nepremičninskim strokovnjakom posvetujejo o ceni zemljišča. Ko enkrat prodaš, je prepozno.''
Marko Puschner pa je odgovoril na vprašanje, ali verjame v Jankovićevo obljubo, da bo povprečna cena nepremičnin padla na 1800 evrov za kvadratni meter:
''Oglaševana cena je zdaj 2894 evrov in glede na razmerja na trgu se mi zdi to težko izvedljivo. Sem pa prepričan, da mu bo z zagotovitvijo stavbnih zemljišč uspelo, da se bo cena določenim stanovanjem znižala.''
Kje bo Ljubljana dobila ljudi za tisoče novih stanovanj?
''To je dobro vprašanje. Kolikor je meni znano, strokovnjaki ne napovedujejo večje rasti števila prebivalcev. Del prebivalstva naj bi se celo selil ven.''
Menite, da bi bilo smiselno obdržati več zelenih površin?
''Pomislek je umesten. Najprej bi na MOL morali ugotoviti, koliko stanovanj je praznih in kolikšne so dejanske potrebe po stanovanjih. V Ljubljani je uradno praznih 13 tisoč stanovanj in morali bi poiskati načine preprečitve naložbenih nakupov stanovanj.''
