Poleg tega da bo prvi Francoz, bo tudi najstarejši v zelo ozkem klubu dirigentov, ki so kdaj
stali za dirigentskim pultom na novoletnem koncertu ene od najbolj populariziranih prireditev
klasične glasbe na svetu. Ta privilegij je imelo od leta 1939 le še ducat dirigentov: od
Clemensa Kraussa prek
Carlosa Kleiberja in
Seidžija Ozave do
Marissa Jansonsa.
"Zelo sem vesel in ponosen na to povabilo, ki je plod dolgoletnega sodelovanja. V zadnjih
štiridesetih letih sem dirigiral v Državni operi, Dunajski filharmoniji, pet let pa sem bil celo
oženjen (1986–1991) z dunajskimi simfoniki," je povedal Pretre in dodal, da so ga imeli za
pravega Dunajčana.
Pretre zdaj dirigira le še kakih deset programov na leto in se izogiba koncertom, ki
zahtevajo preveč ponovitev.
"Sprejemam vabila za dirigiranje orkestrom, s katerimi sem doživel lepe trenutke," je
pojasnil Pretre. Od tu njegove globoke vezi z dunajskimi filharmoniki in
"čistokrvnim konjem, ki poskakuje, kot želite, kar je značilno za orkestre, ki nastopajo v
gledališču". In seveda z orkestrom pariške opere, s katerim je ljubezensko vez stkal v 50.
letih, pa s kolektivi gledališč Opera Comique, Palais Garnier in Opera Bastille.
"Nikoli si nisem želel 'prevzeti' nekega orkestra, in sicer zaradi administrativnih spon, ki
jih prinaša mesto stalnega šefa orkestra, predvsem v Franciji," je pojasnil Pretre, ki obenem
zanika, da bi ga v domovini imeli za ljubljeno nadlogo, kot je nekoč zapisal neki novinar.
Pri 83 letih Georges Pretre še vedno dirigira z velikim navdušenjem, pred vsakim koncertom pa
je na vrsti
"majhna notranja molitev" z obujanjem duš umrlih umetnikov, kot sta bila pevka
Maria Callas in skladatelj
Francis Poulenc, eden od njegovih najljubših dirigentov, pa tudi
"maestro
Karajan", čigar stoletnica rojstva bo prihodnje leto.