Dvanajst mest za dvanajst let pripora

Danes je namreč minilo natanko dvanajst let, odkar so vojaške oblasti v Burmi, kakor se je nekdaj imenoval današnji Mjanmar, priprle Nobelovo nagrajenko in borko za človekove pravice ter demokratizacijo Aung San Su Kji.

Ponekod naj bi se zbrali pred kitajskimi ambasadami, saj so organizatorji prepričani, da ravno Kitajska skriva ključ za izpustitev politične pripornice Aung San Su Kji. Kot velika trgovska partnerica Mjanmara bi Kitajska namreč lahko pritisnila na mjanmarske oblasti.

Napovedali so, da si bodo protestniki nadeli maske s podobo obraza Aung San Su Kji, oblečeni pa naj bi bili v bela oblačila, kot jih nosijo mjanmarski politični priporniki. Proteste so pripravili v Londonu, Parizu, Berlinu, Dublinu, Sydneyju, Washingtonu, Torontu, New Yorku, Braziliji, Bangkoku, Cape Townu in na Dunaju.

Po podatkih mjanmarskih oblasti je med zadnjimi protesti, ki so jih vodili v državi močno spoštovani budistični menihi, umrlo deset ljudi, vendar je številka po vsej verjetnosti veliko večja. Oblasti naj bi poleg tega pridržale več sto političnih pripornikov.

Protesti so se začeli 18. septembra kot protest proti podražitvam, ki so ogrozile dostop ljudi do hrane in osnovnih potrebščin, ter nato prerasli v protest proti vojaškemu režimu. Na ulice Yangona in drugih mest je nezadovoljstvo z režimom privabilo na tisoče ljudi.

Oblasti v Mjanmaru so po podatkih organizacije Amnesty International odgovorne za številne kršitve človekovih pravic – od dolgotrajnih priporov političnih zapornikov v slabih razmerah do zapiranja opozicijskih osebnosti. Med njimi je Aung San Su Kji, ki je v zadnjem hišnem priporu, popolnoma odrezana od sveta, od leta 2003. Organizacija opozarja tudi na široko zatiranje svobode izražanja in zunajsodne usmrtitve, mučenje ter prisilno delo in uporabo otrok za vojake.