Predsedniku vlade Janezu Janši se zdi ključno, da se "znebimo raznih iluzij", da je treba pripraviti strategijo, pa bo vse v redu. "Jaz mislim, da je tega preveč," je dejal. Slovenija se je po njegovih besedah do leta 2008 normalno razvijala in je bila gazela med novimi članicami EU, nadoknadila je zaostanek za mnogimi in prišla na 91 odstotkov evropskega povprečja. "Danes smo še vedno tam. Tisti, ki so bili daleč za nami, so nas prehiteli, nekateri, ki so kasneje prišli v EU, nas dohitevajo. To je kruta realnost in tega ne bo spremenila nobena strategija," je bil jasen.
Kot je ocenil, Slovenija ni znala izkoristiti največjega bogastva EU - različnih dobrih praks. "Niso vse v eni državi, je pa v vsaki nek sistem, ki dobro deluje, naša zamuda pa je, da iz te zakladnice nismo črpali, bolj smo iz tiste, kjer se povečuje birokracija," je dejal.
Davčno sidro kot eden ključnih ukrepov
Kot enega ključnih ukrepov je izpostavil davčno sidro: "Da omejimo tisti delež bruto domačega proizvoda, ki se ga lahko prebivalstvu in gospodarstvu vzame iz žepov in bilanc, na nek fiksen odstotek in potem nobena vlada ne more iti preko tega. Tudi če bi ga omejili na sedanji delež, ki je velik, bi bila to že velika zmaga in bi prispevalo k stabilnosti."
Da bi dosegli poslovno, moramo imeti po njegovih besedah tudi politično stabilnost. "Ne, da se v enem mandatu spremeni ali pa dvigne 14 davčnih stopenj, pa potem to malo popravimo, pa pride drugi mandat," je dejal. Zato se mu zdi potrebna tudi sprememba volilnega sistema.
"Slovenija ima volilni sistem, ki drobi glasove, ki jih zahteva koalicija in so potrebni kompromisi, ki so velikokrat preveliki. Potrebovali bi večinski volilni sistem, ki prinese tako resno stabilnost ali pa vsaj kombiniran volilni sistem. To bi privedlo do stabilne vlade, ki bi na koncu mandata odgovarjala za tisto, kar je naredila," je dejal.
Zbranim na Brdu pri Kranju je izpostavil tudi, da ima gospodarstvo veliko realno moč, ki pa se ne manifestira in je bila utišana brez velikih protestov. "Slovenija je edina država, ki jaz poznam v EU, kjer recimo zasebno podjetje ne more transparentno prispevati k volilni kampanji za neko politično opcijo, za katero misli, da bo dobra za gospodarstvo. To je bilo možno do leta 2014, potem pa se je ta možnost odvzela," je dejal. Na drugi strani obstaja neomejena možnost financiranja raznih nevladnih organizacij, tudi iz tujine, brez kakršnekoli kontrole, je opozoril.
Premier je izpostavil pomen interventnega zakona za razvoj Slovenije, o katerem bodo 6. decembra na referendumu odločali volilci. Kot je poudaril, ne gre za interventni, pač pa razvojni zakon, v katerem je skoncentriranih več razvojnih rešitev.
"Nekateri so rekli, zakaj pa niste predlagali 20 zakonov, pa potem referenduma mogoče ne bi bilo. Slovenija ima med 22.000 in 24.000 predpisov, uredb in pravilnikov, ki veljajo na državni ravni, kar je desetkrat več, kot smo jim imeli ob osamosvojitvi. Mi ne moremo vsakega posebej spreminjati, to bi trajalo tisočletje," je dejal.
"Ne smemo izgubiti razvojnega zagona"
Gospodarstvo potrebuje stabilno poslovno okolje, je bilo osrednje sporočilo današnjega Vrha slovenskega gospodarstva. "V trenutnih časih je stabilno le to, da ni nič več stabilno," je v uvodnem nagovoru na Brdu pri Kranju opozoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Skoraj vsak dan prinese nek tehnološki preboj, ki premakne meje mogočega, vendar tudi nov zaplet, zaradi katerega je treba na novo premisliti svoje načrte, je opozoril.
Na GZS zato od vlade pričakujejo ukrepe za stabilnejše in bolj predvidljivo poslovno okolje. Generalna direktorica zbornice Vesna Nahtigal je ob tem spomnila, da so pred enim letom na vrhu gospodarstva predstavili 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035. Veseli jo, da je bil velik del ukrepov iz tega dokumenta vključen v koalicijsko pogodbo aktualne vlade.
"Danes zelo dobro vemo, kaj potrebuje Slovenija za gospodarski razvoj, ki bo osnova za večjo blaginjo, zdaj samo ne smemo izgubiti razvojnega zagona in moramo začeti s sistematičnim izboljševanjem našega poslovnega okolja," je poudarila. Prvi konkreten korak v tej smeri je po njenem prepričanju interventni zakon za razvoj Slovenije.
Na ta zakon, o katerem bodo 6. decembra na referendumu odločali volilci, je spomnil tudi minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar. Gre za prvi ukrep te vlade za oblikovanje ugodnega gospodarskega okolja, je dejal. "Nismo več v obdobju, ko bi si lahko izmišljevali, da lahko delamo neke približke, mislim, da moramo le zelo premočrtno iti naprej v oblikovanju tega gospodarskega okolja," je izpostavil. Gospodarstvo je ob tem pozval k sodelovanju pri ustvarjanju ugodnejšega poslovnega okolja.
Daj ne bluzi, delat se spravi. Kaj si pa naredil v življenju. Vse življenje si samo prisesan na državo. In ti boš sedaj pridigal, kako se naj dela.
No, Slovenija se ni normalno razvijala tudi v obdobju do 2008, vse drugo je lažno prepričanje. Janša se je takrat ubadal s tem, kako dobiti vpliv na medije, medtem, ko so njegovi ljudje, zasedali položaje v državnih organih in firmah… ...prikaži več ter njihovih nadzornih svetih in niso imeli pojma o tem kako jih voditi. Žal.
Spoznava, da je premierski položaj kot obul prevelike ćevlje