Denar in posel

Ste izvedeli kaj koristnega, novega, zanimivega… Kliknite tukaj in Žurnal24 izberite za svoj prednostni vir novic na Googlu.

Kdo v resnici služi na spletnih tržnicah? Odgovor preseneča ...

kitajski avtosalon btc Saša Despot
S prodajo prek e-tržnice so podjetja ustvarila okoli 597 milijonov EUR, polovico od tega mala podjetja.

Statistični urad Republike Slovenije je 5. novembra 2026 objavil raziskavo o uporabi interneta, prisotnosti podjetij na spletu in prihodkih iz spletne prodaje.

Večina podjetij na spletu

Internet je v 1. četrtletju 2026 uporabljalo 93 % oseb, starih 16–74 let, 87 % večkrat na dan. 82 % jih je na njem iskalo informacije o blagu ali storitve (lani 79 %). Vsaj en spletni nakup v 12 mesecih (april 2025–marec 2026) pred anketiranjem je opravilo 69 % oseb, starih 16–74 let (lani 67 %). Internet je ključni vir za iskanje informacij, povečuje se tudi spletno nakupovanje.

92 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi letos dostopa do interneta prek fiksne širokopasovne povezave, kar je enak delež kot lani, tj. v letu 2025. Največ od teh podjetij (42 %) uporablja pogodbeno zagotovljeno hitrost prenosa vsaj 100, vendar manj kot 500 Mbit/s (40 % v 2025), 15 % pa si je zagotovilo hitrost vsaj 1 Gbit/s (13 % v 2025).

Dostop do interneta za službene namene imata skoraj dve tretjini (65 %) zaposlenih in samozaposlenih (62 % v 2025); po skupinah dejavnosti 58 % v proizvodnih in 74 % v storitvenih dejavnostih.

84 % podjetij je prisotnih na spletu s spletno stranjo, kar je enako kot leto prej – 82 % malih, 96 % srednje velikih in vsa velika podjetja; z vidika skupin dejavnosti 80 % podjetij v proizvodnih in 88 % v storitvenih dejavnostih.

Na svojih spletnih straneh podjetja najpogosteje predstavljajo izdelke ali storitve, kataloge oziroma informacije o cenah, kar omogoča 84 % podjetij. Tretjina oziroma 33 % jih na spletni strani objavlja prosta delovna mesta ali omogoča elektronsko oddajo prijave za zaposlitev.

Spletno prodajo oziroma oddajo rezervacije ali naročila prek elektronskega obrazca omogoča 21 % podjetij. Spremljanje statusa naročila ali sledenje pošiljke je na voljo pri 11 % podjetij, 9 % pa obiskovalcem omogoča, da na spletni strani prilagodijo lastnosti izbranega izdelka ali storitve.

46 % spletnih strani je večjezičnih, torej na voljo v najmanj dveh jezikih – 41 % malih, 61 % srednje velikih in 84 % velikih podjetij.

podjetje Cornus pridelava sadik | Avtor: Jure Banfi Jure Banfi

Več kot polovica na družabnih omrežjih

Na družbenih omrežjih (npr. Facebooku, Linkedlnu, Instagramu, YouTubu, TikToku) imata uporabniški profil dve tretjini, tj. 67 % podjetij (65 % v 2025): 64 % malih, 80 % srednje velikih in 97 % velikih. 63 % jih ta omrežja uporablja za razvoj celostne podobe podjetja (povečanje ugleda) ali trženje izdelkov ali storitev (npr. za oglaševanje ali lansiranje izdelkov).

64 % podjetij je prisotnih na spletu in s spletno stranjo in profilom na družbenih omrežjih (62 % v 2025). Spletna prisotnost jim omogoča večjo prepoznavnost, lažji stik s strankami in učinkovito predstavitev svoje ponudbe.


Večji prihodek s spletno prodajo

V letu 2025 je 23 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi prejemalo naročila ali rezervacije prek spleta in tako ustvarilo prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev; 23 % malih, 24 % srednje velikih in 40 % velikih podjetij.

Podjetja so ustvarila prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev:

  • 18 % prek lastne spletne strani ali matičnega podjetja ali prek ekstraneta; 16 % malih, 21 % srednje velikih in 38 % velikih podjetij.
  • 11 % prek spletnih strani, ki jih uporablja več podjetij za prodajo izdelkov ali nudenje storitev (e-tržnice), npr. platforme za spletne rezervacije, dostavo ali prodajo fizičnih izdelkov; 11 % malih, 9 % srednje velikih in 12 % velikih podjetij.
  • Po skupinah dejavnosti so podjetja ustvarila prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev:
  • 11 % podjetij v proizvodnih dejavnostih; 10 % s spletno prodajo prek lastne spletne strani ali matičnega podjetja ali prek ekstraneta in 3 % prek e-tržnice.
  • 35 % podjetij v storitvenih dejavnostih; 25 % s spletno prodajo prek lastne spletne strani ali matičnega podjetja ali prek ekstraneta ter 18 % prek e-tržnice.

Prihodek s spletno prodajo fizičnih izdelkov je ustvarilo 13 % podjetij. Enajst odstotkov podjetij je prihodek ustvarilo s storitvami, ki niso bile dostavljene elektronsko, med drugim z nastanitvami, prevozi in dostavo.

Centralno skladišče rezervnih delov za znamki Omoda in Jaecoo | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Le 2 % podjetij sta prek spleta ustvarila prihodek s prodajo digitalnih izdelkov ali storitev, ki so bili tudi dostavljeni elektronsko, na primer z elektronskimi knjigami in časopisi, spletnimi tečaji, webinarji ali telekomunikacijskimi storitvami.

Spletna prodaja najvišja v storitvenih dejavnostih

Podjetja so v 2025 s spletno prodajo ustvarila za okoli 4,7 % vrednosti celotnega ustvarjenega prihodka (brez DDV) oziroma za okoli 4.834 milijonov EUR (brez DDV). Pri malih podjetjih je ta delež znašal 3,4 %, pri srednje velikih 8,4 % in pri velikih 3,4 % vrednosti svojega celotnega ustvarjenega prihodka (brez DDV). Podjetja v proizvodnih dejavnostih so ustvarila za 2,4 % in v storitvenih za 6,9 % vrednosti. 

Podjetja v storitvenih dejavnostih so s spletno prodajo ustvarila tri četrtine (75 %) celotnega prihodka (brez DDV).

Podjetja so 88 % prihodka iz spletne prodaje ustvarila prek lastne spletne strani, spletne strani matičnega podjetja ali ekstraneta, 12 % pa prek e-tržnic, kar je enak delež kot leto prej. S prodajo prek e-tržnic so ustvarila približno 597 milijonov evrov prihodka. Polovico tega zneska so ustvarila mala podjetja, po četrtino pa srednje velika in velika podjetja.

Tri četrtine oziroma 75 % prihodka iz spletne prodaje so podjetja ustvarila s prodajo fizičnih izdelkov, 21 % s storitvami in 4 % s prodajo digitalnih izdelkov ali storitev, na primer naročnin na pretočne storitve ali digitalnih revij.

Večino prihodka iz spletne prodaje, 64 %, so podjetja ustvarila s prodajo drugim podjetjem ali javnim ustanovam, 36 % pa s prodajo fizičnim osebam. Prihodki od spletne prodaje fizičnim osebam so znašali približno 1,737 milijarde evrov brez DDV.

Nekaj več kot polovico oziroma 53 % prihodka iz spletne prodaje so podjetja ustvarila v Sloveniji, 37 % s prodajo v druge članice Evropske unije in 10 % na trgih zunaj EU.

Spletno trgovanje na drobno in debelo

V dejavnosti trgovina na debelo in drobno (po SKD 2025: G 46 in G47) je 42 % podjetij v 2025 ustvarilo prihodek s spletno prodajo – za 6,6 % vrednosti svojega celotnega prihodka (brez DDV) ali okoli 2.408 milijonov EUR. 99 % te vrednosti je prinesla spletna prodaja prek lastne spletne strani ali matičnega podjetja ali prek ekstraneta.

Nakup avtomobila preko interneta | Avtor: Žurnal24 Žurnal24

V dejavnosti trgovina na drobno (po SKD 2025: G 47) pa je imelo lansko leto prihodek od spletne prodaje 48 % podjetij, ki so tako ustvarila za 5,5 % celotne vrednosti prihodka (brez DDV) oziroma okoli 1.052 milijonov EUR. 98 % tega prihodka so dosegla s spletno prodajo prek lastne spletne strani, 86 % s spletno prodajo fizičnim osebam in 60 % s prejetimi naročili od kupcev iz Slovenije.

Elektronsko trgovanje pomemben del dohodkov

Elektronska prodaja prek računalniške izmenjave podatkov (RIP) podjetjem omogoča avtomatizirano izmenjavo naročil med informacijskimi sistemi v dogovorjeni strukturni obliki, kar pospešuje poslovanje ter zmanjšuje napake in administrativne stroške. V 2025 je 8 % podjetij prejemalo naročila prek RIP; 5 % malih, 16 % srednje velikih in 45 % velikih podjetij.

Podjetja so tako ustvarila za 12,5 % vrednosti svojega celotnega prihodka (brez DDV) oziroma okoli 12.890 milijonov EUR – 7 % tega prihodka mala podjetja, 20 % srednje velika in preostalih 73 % velika. 58 % tega prihodka so podjetja ustvarila z naročili prek RIP iz drugih članic EU.

Podjetja so s spletno prodajo in naročili prek RIP (z elektronskim trgovanjem) ustvarila za okoli 17.728 milijonov EUR (brez DDV) ali za 17,1 % celotne vrednosti prihodka, ustvarjenega v letu 2025.

Morda vas zanima tudi:

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.