Raziskave pravijo, da je bralno razumevanje digitalnih tekstov slabše, kot razumevanje na papirju tiskanih besedil. Zato nekateri sistemi v OŠ že ukinjajo tablice in digitalno navlako. Knjige ne bodo izginile. Mogoče bi morali Sttojmenovi-Duh dati medaljo, ker ni vedela, kaj… ...prikaži več z računalniki in so otroci zato bolj načitani, lol.
Čeprav je besedilo nastalo v dobri veri, je širša slika malce drugačna. Ni smiselno, da bi se ohranjale vse knjige in je to tudi fizično neizvedljivo, saj vsako leto samo v Sloveniji izide okrog 5000 novih naslovov. Človeštvo ne izgubi… ...prikaži več ničesar, če recimo uniči izvod Šaleharja ali Bagole. Te knjige bodo čez 100 let zanimive samo kot kulturni fenomen za prikaz plehkosti današnjih dni in ponazoritev vpliva zaigranih modrecev. Vsebinsko je njihova vrednost nična. Ključ je v izboru kakovostnih del.
V zgodovini ni bilo bistveno drugače. Poleg avtorjev, ki so pomembno oblikovali zgodovino in njihova dela poznamo, je tudi v preteklosti obstajalo kup (pod)povprečnih del, ki imajo danes svojo vrednost samo zaradi svoje redkosti in ne zaradi vsebine. Te knjige… ...prikaži več so pogosto postale žrtev uničevanja ali ponovne uporabe, ko so recimo njihove liste uporabili kot polnilo za platnice novih knjig. Zato večjo grožnjo kot v uničevanju katerekoli knjige vidim v tem, da se vsaka knjiga razglasi kot vrednota.
Se še spominjamo kurjenja knjig na grmadah ?
Raziskave pravijo, da je bralno razumevanje digitalnih tekstov slabše, kot razumevanje na papirju tiskanih besedil. Zato nekateri sistemi v OŠ že ukinjajo tablice in digitalno navlako. Knjige ne bodo izginile. Mogoče bi morali Sttojmenovi-Duh dati medaljo, ker ni vedela, kaj… ...prikaži več z računalniki in so otroci zato bolj načitani, lol.
Čeprav je besedilo nastalo v dobri veri, je širša slika malce drugačna. Ni smiselno, da bi se ohranjale vse knjige in je to tudi fizično neizvedljivo, saj vsako leto samo v Sloveniji izide okrog 5000 novih naslovov. Človeštvo ne izgubi… ...prikaži več ničesar, če recimo uniči izvod Šaleharja ali Bagole. Te knjige bodo čez 100 let zanimive samo kot kulturni fenomen za prikaz plehkosti današnjih dni in ponazoritev vpliva zaigranih modrecev. Vsebinsko je njihova vrednost nična. Ključ je v izboru kakovostnih del.
V zgodovini ni bilo bistveno drugače. Poleg avtorjev, ki so pomembno oblikovali zgodovino in njihova dela poznamo, je tudi v preteklosti obstajalo kup (pod)povprečnih del, ki imajo danes svojo vrednost samo zaradi svoje redkosti in ne zaradi vsebine. Te knjige… ...prikaži več so pogosto postale žrtev uničevanja ali ponovne uporabe, ko so recimo njihove liste uporabili kot polnilo za platnice novih knjig. Zato večjo grožnjo kot v uničevanju katerekoli knjige vidim v tem, da se vsaka knjiga razglasi kot vrednota.