Tale z biodizlom je pa najhujša od vseh. Vsi vemo, da ta nafta ni dobra, pa kljub temu v času, ko hrane primanjkuje delamo gorivo iz užitnih rastlin...
7. Prenehajmo z norostjo, da so za večanje CO2 krive krave. Če to mogoče v nekaj skupnih odstotkih drži za tiste, ki so nastanjene v hlevih je neto efekt krav, ki se pasejo na CO2 v ozračju neto negativen. O… ...prikaži večO tem, da je tako meso najbolj kakovostna in zdrava hrana niti ne bi...
Striktno gledano se kravam očita metan (CH4), ki je 20x bolj toplogreden od CO2. Pri čemer je pri CH4 spregledano koliko ga nastaja pri razkroju snovi v naravi. Primer t.i. anaerobnega razkroja je recimo proizvodnja bioplina, kjer pa velik del… ...prikaži več mešanice CH4 in CO2 uide. Pričakujem, da bo govedoreja na udaru. Resnici na ljubo pa bi bila brez ustreznih politik prireja govedine bistveno dražja. Izkoristek krme je pri kravah zelo slab. Politike bodo verjetno šle nazaj v smer spodbud reje drobnice.
Intenzivna govedoreja je nepotrebna, ker človek za svoj obstoj ne potrebuje hrane živalskega izvora. Futramo krave z enormnimi količinami rastlinske hrane, ki jo potem one predelajo v energijo za svoj obstoj + izpuste metana, stranski produkt je pa meso, ki… ...prikaži več ga mi pojemo. Približno tako kot, če bi vzeli vodo ter z elektrolizo iz nje pridobivali vodik in kisik, ki bi ju potem pržgali in iz njiju pridobili nekaj vodne pare, jo kondenzirali in šele nato uporabili...
Vegetarijanci imajo argumente, da manj zbolevajo za srčno-žilnimi boleznimi in živijo dlje. Najbrž imajo prav. Na drugi strani arheološka izkopavanja kažejo, da so pradavni ljudje bili višji in močnejši, dokler so jedli izrazito mesno prehrano. Po agrokulturni revoluciji, oz. prehodu… ...prikaži več na bolj rastlinsko hrano, se je višina in teža ljudi zmanjšala. Posredno imamo na razpolago podatkov za desetine tisočletij. Stvar debate pa je, če je močnejša telesna zgradba tudi zdrava ali samo kulturni fenomen.
Kar se pa travniških/pašnih površin tiče bi razmišljal tako: travniški ekosistemi imajo svoje zakonitosti in so od njih odvisni mnoge živali in nižji organizmi, npr. žabe, metulji, kače. Človek lahko močno pomaga pri vzdrževanju tega ekosistema. Dokler imamo nek stalen… ...prikaži več obseg travniških površin imamo ravnovesje ne glede na to, kdo oz. kaj se tam pase. Lahko je to gojena žival, lahko je prostoživeča divjad. Govedoreja v omejenem obsegu zame ni sporna, škoda pa je uporabe njiv za prirejo krme.
Bizarno ravno človekovo upravljanje s travnatimi površinami zagotavlja obstoj določenih vrst živali, ki so se temu prilagodile. Brez človekovega posega bi se mnoge travniške površine zarasle in mnoge nižje vrste bi izgubile svoj habitat. Zato je sožitje človeka in narave… ...prikaži več preko košnje in paše včasih dobrodošlo. Človek pa tega ne bi želel delati zastonj. Dokler s tem početjem lahko vodi neko pozitivno bilanco, npr. s prodajo mesa, mleka, volne, do takrat je stvar najbolje pustiti pri miru.
Se citiram: "Govedoreja v omejenem obsegu zame ni sporna, škoda pa je uporabe njiv za prirejo krme." Rekel bi, da je prireja mesa razumsko dopustna v takšnih mejah, da ne ruši naravnih ravnovesij. Torej, da se za prirejo mesa ne… ...prikaži več namenjajo njivske površine. Njive so področja monokultur, te pa za ekosisteme niso dobre. V Sloveniji to slabo poznamo, ker imamo majhne parcele, te pa razbijajo enoličnost. Iz okoljskega stališča je smiselno imeti čimmanj njivskih površin. Drugo pa je ekonomija.
Za obstoj človek res ne potrebuje mesa, ga pa sigurno potrebuje za zdrav obstoj. Kot vrsta smo se razvili ravno zaradi mesa. Razvili možgane, se postavili na dve nogi in potem smo cca. 2 milijona let jedli večinoma meso. Zdravje… ...prikaži veče se je poslabšalo v zadnjih cca. 10.000 letih z uvedbo poljedelstva. Čisto je šlo pa k vragu v zadnjih 50 letih, ko se je začelo umikati meso. Še pred 100 leti so bili diabetes, rak in kap zelo redke bolezni, danes so pa glavni razlogi za večino prezgodnjih smrtih.
Edina razlika je ta, da se je zaradi odličnega piarja prehranske industrije in slabe znanosti zmanjšala količina hrane živalskega izvora, ki jo pojemo. Več je žit, rastlinskih olj, sladkorja, pa še kaj bi se našlo in to so vse stvari,… ...prikaži več ki uničujejo zdravje.
Ljudje se pač nismo razvili za bolezen, ampak za zdravje in dlje kot se pomikamo od svoje naravne prehrane (meso, mleko, med, morda sadje), bolj smo bolni. Kako to, da živali v naravi ne obolevajo za kroničnimi boleznimi??? Je kakšna… ...prikaži večna vrsta, ki oboleva tako pogosto kot človek? In seveda ni vse v hrani, je pa ogromno.
ahoteec, pogosto je resnica nekje vmes. Evolucijski biologi zagovarjajo, da so meso kopenskih živali, še bolj pa ribe in školjke, omogočili nagel umski razvoj. Zdravje je pa področje manipulacij. Zagotovo sedaj ljudje živijo najdlje v zgodovini, k čemur pa je… ...prikaži več mogoče še največ pripomogla medicina. Večina bolezni obstaja od nekdaj, niso pa bile vedno prepoznane. Pogosto so ljudje umirali tudi premladi (npr. zaradi vojn, nezgod, epidemij), da bi se naštete pri njih lahko pokazale.
Meso se v zadnjih 50 letih ni pričelo umikati. Tudi v Sloveniji je bilo pred 50 leti meso na povprečnem krožniku bolj izjemoma kot po pravilu. Recimo, da pri nas poraba mesa v zadnjem obdobju stagnira. V svetu strmo narašča,… ...prikaži več govorijo podatki. Količina mesa je drugotnega pomena, pomembnejša je njegova kvaliteta. Koliko je žival zaužila hormonov, antibiotikov, preko hrane pesticidov, koliko je bilo dodanih aditivov itd. Popolnoma pa se strinjam glede sladkorja in v večini primerov tudi glede olj.
V naravi je mnogo organizmov prilagojenih, da preživijo svojo dobo, ko so se sposobni razmnoževati. Sedaj živimo preko 70 let, kar pa bi bila po naravni poti bolj izjema. Prej bi pričakovali 40-50 let. Sicer je to dobro, ker izkušeni… ...prikaži več ljudje omogočajo znanstvene preboje, a to je druga zgodba. Pri živalih je podobno. Starejše so, bolj verjetno so bolne. In na račun tega druge vrste živijo (plenilci, mrhovinarji, zajedavci). Za živali pa seveda nimamo takšne diagnostike, kot jo imamo za ljudi ;)
"ahoteec Za obstoj človek res ne potrebuje mesa, ga pa sigurno potrebuje za zdrav obstoj".....Seveda si popolnoma mimo usekal...Te demantirajo kar Hunze ali drugi trdoživi in dolgoživeči vegetarijanski narodi ali skupnosti..Npr. par sto milijonov ljudi v Indiji kjer jim vera… ...prikaži večra nalaga vegetarijanstvo...
Hm. Tale debata gre seveda lahko v nedogled, prostora pa je tukaj malo ;). Sam verjamem, da je kakovostno meso (npr. pašno) bolj zdravo od ostale vrste hrane. Ampak samo na kratko o dveh stvareh, ki so nas jih narobe… ...prikaži več naučili. Ljduje v preteklosti so v povprečju res živeli manj kot sedaj, ampak večinoma na račun visoke smrtonsti dojenčkov in veliko prezgodaj umrlih zaradi nesreč in spopadov. Brez tega so živeli 70, 80 let.
Indijci so res večinoma vegeterijanci, ampak v povprečju živijo 70,4 let, najdlje živeči so v Hongkonkgu (85) kjer so prvi po porabi mesa na prebivalca. Nekaj gre res na račun boljše zdravstvene oskrbe (pa jedo v Hogkongu večinoma svinjino, ki… ...prikaži večki ni najbolj kakovostno meso) , ampak če bi bilo vegeterijanstvo tako dobra zadeva bi bila razlika verjetno manjša ali pa bi bilo ravno obratno.
ahoteec, tudi po koncu množičnih smrti novorojenčkov je bila povprečna življenjska doba nižja. Npr. članek izpred 3 let https://www.dnevnik.si/1042912432 piše, da se je v 30 letih povprečna starost umrlih zvišala za 9 let. Pred 30 leti so dojenčki že umirali… ...prikaži več izjemoma. Argument, da nismo ustvarjeni za tako dolga življenja: moški, prostata. Celo življenje raste in ovira starostnike, pri mladih pa ni problemov. Evolucija ni "vedela", da bomo živeli tako dolgo. Sicer pa so to dobre menjave mnenj.
Politika deluje sama proti svojim odločitvam kar se bioenergentov tiče. V skladu z lansko podnebno konferenco bi se izpusti iz biomas izenačili z izpusti iz fosilnih goriv: https://ec.europa.eu/clima/eu-action/forests-and-agriculture/land-use-and-forestry-regulation-2021-2030_en (poglejte pod Biomass). Torej se bi kaznovala tudi pridelava ogrščice za gorivo… ...prikaži več in sekanje lesa za kurjavo. Res pa so bile te odločitve sprejete pred ruskim napadom, zato čez kakšno leto ali dve pričakujem popravek.
Kar se energetike tiče ima Slovenija veliko rezerv na nerodovitnih področjih Nature 2000. Možnosti obsegajo vsaj malo invazivne posege postavitev sončnih panelov na sončen skalnat teren, če je že z vetrnicami takšen problem. Če se v Naturi 2000 lahko zidajo… ...prikaži več stanovanjski objekti, ne vidim razloga za ne-postavitev panelov. V tem primeru so paneli lahko samo vir t.i. vizualnega onesnaženja, ker človeka praktično ni zraven. Ne primanjkuje niti državnih parcel, kjer bi lahko izvajali projekte.
Pri kremiranju bom vašo idejo v neresnem tonu razširjal. Zgolj kremiranje tovrstne biomase je potrata. Ekonomsko razumsko bi bilo tovrstne odpadke sežigati v npr. cementarnah, da izkoristimo potencial kurilne vrednosti. Seveda pa to obsega CO2 kvote. Druga možnost bi bila… ...prikaži več uporaba tovrstne biomase za prehrano ali neživilske proizvode. Če gojimo žuželke za prehrano, tudi to ne bo problem. Denimo bivši italijanski premier Berlusconi je po liposukciji dal svoje salo uporabiti za proizvodnjo mila.
4. Na svetu ni dovolj surovin, da bi z današnjim znanjem lahko elektrificirali celoten vozni park. Kot že omenjeno pa elektrificiran vozni park z emisijami ne onesnažuje urbanih okolij. Na dolgi rok pa je to tehnologija prihodnosti. 5. Primer zobra… ...prikaži več (poljsko zubr, evropski bizon) je primer dobre prakse. Predvideva se njegovo naravno in umetno širjenje, moč je celo legalno dobiti njegovo meso iz umetne vzreje. 6. Pritisk na gradnjo novih avtocest bo ostal, ker se tisti brez počutijo zapostavljene.
Vsi podani argumenti imajo nekaj skupnega: zakone je sprejel državni zbor. Formalno sicer zakone izglasujejo poslanci, v praksi pa je zadeva malo bolj delikatna. Poslancem namreč UKAŽEJO, kako naj volijo in večine predlogov poslanci sploh v celoti ne preberejo. Spomite… ...prikaži več se le Pojbiča, ko je utemeljeval mnenje poslanske skupine. LOL
Drži. Vsaj v delu pa morajo lokalni (državni) politiki slepo slediti širšim zavezam, npr. EU, vojaških paktov, trgovinskih sporazumov, meddržavnih pogodb itd. Če država noče biti izobčena, mora včasih slepo sprejeti tudi kakšno zavezo, ki je v navzkrižju z zdravo… ...prikaži več pametjo. Recimo temu pot manjšega zla. Razumem pa tvoj argument v kontekstu, da poslancem ukažejo njihove stranke. To je pa že drugo. V praksi je poslanec najprej podložen stranki, šele nato državljanom in svojemu umu.
za avtorja imam še eno tako pametno . ste že slišali za elektronske cigarete -vajpe-- no človek bi rekel , v redu naredimo en cigaret, pa ga imejmo za leta dolgo.maj jok,naredim cigrat za en (1) dan, pa ga vržmo… ...prikaži večo stran. z baterijo , plastiko in še čim zraven, da ne omenjam kolk energije porabimo da ga naredimo. folk dela 100 na uro, da izumlja neumnosti, ki nas bodo popeljale v propad. ja če piksno stisneš si pa rešil pol sveta..
Avtor članka najprej piše o električnih avtih kot o "ekološki neumonosti", kasneje v tekstu pa piše "električni in hibridni avtomobili so smotrni". Kakšen konfuzen članek!
Gospoda Gamsa bi vprašal,ali je upošteval, da žare zavzamejo vsaj desetkrat(če ne 20-krat)manj prostora,kot klasične krste. Razen tega krst ne moremo v en klasičen grob spraviti več kot 2 eno na drugo. Potem pa mora preteči precej let,preden lahko kosti… ...prikaži več odstranimo,da pokopljemo naslednje mrliče. Večino jam za krste se danes koplje strojno. Kaj poganja stroje? Diesel običajno. Krste so izdelane iz lesa(kar precej desk),fino obdelane in polakirane. Stroji za obdelavo lesa trošijo elektriko itd.itd
Daj no, avtor si je dal malo duška ("Nekateri argumenti so narejeni 1. aprila."). Ponazoril je, kako se je kompliciranje zažrlo v vse pore. Tistih 250kg CO2 je smešnih. Toliko se sprosti pri izgorevanju rezervoarja ali dveh goriva, smrt pa… ...prikaži več nastopi enkrat. V življenju porabi rezervoar goriva manj in izberi poljuben način pokopa. Kar se pa grobov tiče, lahko na njih gojiš ogrščico za biodizel, s katerim se poganja stroj za kopanje grobov. Tako ne boš obremenjen s površino, ki jo pokojni zasedajo.
Tale z biodizlom je pa najhujša od vseh. Vsi vemo, da ta nafta ni dobra, pa kljub temu v času, ko hrane primanjkuje delamo gorivo iz užitnih rastlin...
7. Prenehajmo z norostjo, da so za večanje CO2 krive krave. Če to mogoče v nekaj skupnih odstotkih drži za tiste, ki so nastanjene v hlevih je neto efekt krav, ki se pasejo na CO2 v ozračju neto negativen. O… ...prikaži večO tem, da je tako meso najbolj kakovostna in zdrava hrana niti ne bi...
Striktno gledano se kravam očita metan (CH4), ki je 20x bolj toplogreden od CO2. Pri čemer je pri CH4 spregledano koliko ga nastaja pri razkroju snovi v naravi. Primer t.i. anaerobnega razkroja je recimo proizvodnja bioplina, kjer pa velik del… ...prikaži več mešanice CH4 in CO2 uide. Pričakujem, da bo govedoreja na udaru. Resnici na ljubo pa bi bila brez ustreznih politik prireja govedine bistveno dražja. Izkoristek krme je pri kravah zelo slab. Politike bodo verjetno šle nazaj v smer spodbud reje drobnice.
Intenzivna govedoreja je nepotrebna, ker človek za svoj obstoj ne potrebuje hrane živalskega izvora. Futramo krave z enormnimi količinami rastlinske hrane, ki jo potem one predelajo v energijo za svoj obstoj + izpuste metana, stranski produkt je pa meso, ki… ...prikaži več ga mi pojemo. Približno tako kot, če bi vzeli vodo ter z elektrolizo iz nje pridobivali vodik in kisik, ki bi ju potem pržgali in iz njiju pridobili nekaj vodne pare, jo kondenzirali in šele nato uporabili...
Končno sem dočakal dan, da sem lahko mirne vesti pritisnil plus komentatorju @blayo....;))
Vegetarijanci imajo argumente, da manj zbolevajo za srčno-žilnimi boleznimi in živijo dlje. Najbrž imajo prav. Na drugi strani arheološka izkopavanja kažejo, da so pradavni ljudje bili višji in močnejši, dokler so jedli izrazito mesno prehrano. Po agrokulturni revoluciji, oz. prehodu… ...prikaži več na bolj rastlinsko hrano, se je višina in teža ljudi zmanjšala. Posredno imamo na razpolago podatkov za desetine tisočletij. Stvar debate pa je, če je močnejša telesna zgradba tudi zdrava ali samo kulturni fenomen.
Kar se pa travniških/pašnih površin tiče bi razmišljal tako: travniški ekosistemi imajo svoje zakonitosti in so od njih odvisni mnoge živali in nižji organizmi, npr. žabe, metulji, kače. Človek lahko močno pomaga pri vzdrževanju tega ekosistema. Dokler imamo nek stalen… ...prikaži več obseg travniških površin imamo ravnovesje ne glede na to, kdo oz. kaj se tam pase. Lahko je to gojena žival, lahko je prostoživeča divjad. Govedoreja v omejenem obsegu zame ni sporna, škoda pa je uporabe njiv za prirejo krme.
Bizarno ravno človekovo upravljanje s travnatimi površinami zagotavlja obstoj določenih vrst živali, ki so se temu prilagodile. Brez človekovega posega bi se mnoge travniške površine zarasle in mnoge nižje vrste bi izgubile svoj habitat. Zato je sožitje človeka in narave… ...prikaži več preko košnje in paše včasih dobrodošlo. Človek pa tega ne bi želel delati zastonj. Dokler s tem početjem lahko vodi neko pozitivno bilanco, npr. s prodajo mesa, mleka, volne, do takrat je stvar najbolje pustiti pri miru.
PasjaProcesija....Govoriš o travniških površinah, večino govedi pa hranijo naša polja..Silažna koruza in močna krmila iz gensko spremenjene soje...
Se citiram: "Govedoreja v omejenem obsegu zame ni sporna, škoda pa je uporabe njiv za prirejo krme." Rekel bi, da je prireja mesa razumsko dopustna v takšnih mejah, da ne ruši naravnih ravnovesij. Torej, da se za prirejo mesa ne… ...prikaži več namenjajo njivske površine. Njive so področja monokultur, te pa za ekosisteme niso dobre. V Sloveniji to slabo poznamo, ker imamo majhne parcele, te pa razbijajo enoličnost. Iz okoljskega stališča je smiselno imeti čimmanj njivskih površin. Drugo pa je ekonomija.
Za obstoj človek res ne potrebuje mesa, ga pa sigurno potrebuje za zdrav obstoj. Kot vrsta smo se razvili ravno zaradi mesa. Razvili možgane, se postavili na dve nogi in potem smo cca. 2 milijona let jedli večinoma meso. Zdravje… ...prikaži veče se je poslabšalo v zadnjih cca. 10.000 letih z uvedbo poljedelstva. Čisto je šlo pa k vragu v zadnjih 50 letih, ko se je začelo umikati meso. Še pred 100 leti so bili diabetes, rak in kap zelo redke bolezni, danes so pa glavni razlogi za večino prezgodnjih smrtih.
Edina razlika je ta, da se je zaradi odličnega piarja prehranske industrije in slabe znanosti zmanjšala količina hrane živalskega izvora, ki jo pojemo. Več je žit, rastlinskih olj, sladkorja, pa še kaj bi se našlo in to so vse stvari,… ...prikaži več ki uničujejo zdravje.
Ljudje se pač nismo razvili za bolezen, ampak za zdravje in dlje kot se pomikamo od svoje naravne prehrane (meso, mleko, med, morda sadje), bolj smo bolni. Kako to, da živali v naravi ne obolevajo za kroničnimi boleznimi??? Je kakšna… ...prikaži večna vrsta, ki oboleva tako pogosto kot človek? In seveda ni vse v hrani, je pa ogromno.
ahoteec, pogosto je resnica nekje vmes. Evolucijski biologi zagovarjajo, da so meso kopenskih živali, še bolj pa ribe in školjke, omogočili nagel umski razvoj. Zdravje je pa področje manipulacij. Zagotovo sedaj ljudje živijo najdlje v zgodovini, k čemur pa je… ...prikaži več mogoče še največ pripomogla medicina. Večina bolezni obstaja od nekdaj, niso pa bile vedno prepoznane. Pogosto so ljudje umirali tudi premladi (npr. zaradi vojn, nezgod, epidemij), da bi se naštete pri njih lahko pokazale.
Meso se v zadnjih 50 letih ni pričelo umikati. Tudi v Sloveniji je bilo pred 50 leti meso na povprečnem krožniku bolj izjemoma kot po pravilu. Recimo, da pri nas poraba mesa v zadnjem obdobju stagnira. V svetu strmo narašča,… ...prikaži več govorijo podatki. Količina mesa je drugotnega pomena, pomembnejša je njegova kvaliteta. Koliko je žival zaužila hormonov, antibiotikov, preko hrane pesticidov, koliko je bilo dodanih aditivov itd. Popolnoma pa se strinjam glede sladkorja in v večini primerov tudi glede olj.
V naravi je mnogo organizmov prilagojenih, da preživijo svojo dobo, ko so se sposobni razmnoževati. Sedaj živimo preko 70 let, kar pa bi bila po naravni poti bolj izjema. Prej bi pričakovali 40-50 let. Sicer je to dobro, ker izkušeni… ...prikaži več ljudje omogočajo znanstvene preboje, a to je druga zgodba. Pri živalih je podobno. Starejše so, bolj verjetno so bolne. In na račun tega druge vrste živijo (plenilci, mrhovinarji, zajedavci). Za živali pa seveda nimamo takšne diagnostike, kot jo imamo za ljudi ;)
"ahoteec Za obstoj človek res ne potrebuje mesa, ga pa sigurno potrebuje za zdrav obstoj".....Seveda si popolnoma mimo usekal...Te demantirajo kar Hunze ali drugi trdoživi in dolgoživeči vegetarijanski narodi ali skupnosti..Npr. par sto milijonov ljudi v Indiji kjer jim vera… ...prikaži večra nalaga vegetarijanstvo...
Hm. Tale debata gre seveda lahko v nedogled, prostora pa je tukaj malo ;). Sam verjamem, da je kakovostno meso (npr. pašno) bolj zdravo od ostale vrste hrane. Ampak samo na kratko o dveh stvareh, ki so nas jih narobe… ...prikaži več naučili. Ljduje v preteklosti so v povprečju res živeli manj kot sedaj, ampak večinoma na račun visoke smrtonsti dojenčkov in veliko prezgodaj umrlih zaradi nesreč in spopadov. Brez tega so živeli 70, 80 let.
Tudi tu si mimo usekal...Pojdi raje v politiko ali pa pravljice pisat...Z dejstvi se ne razumeš najbolje..
Indijci so res večinoma vegeterijanci, ampak v povprečju živijo 70,4 let, najdlje živeči so v Hongkonkgu (85) kjer so prvi po porabi mesa na prebivalca. Nekaj gre res na račun boljše zdravstvene oskrbe (pa jedo v Hogkongu večinoma svinjino, ki… ...prikaži večki ni najbolj kakovostno meso) , ampak če bi bilo vegeterijanstvo tako dobra zadeva bi bila razlika verjetno manjša ali pa bi bilo ravno obratno.
@luckyss Facts don't care about your feelings ;).
Če bi Evropejci s svojo prehrano imeli takšne higienske in zdravstvene pogoje, kot Indijci, bi povprečna starost bila daleč pod 70 let...
ahoteec, tudi po koncu množičnih smrti novorojenčkov je bila povprečna življenjska doba nižja. Npr. članek izpred 3 let https://www.dnevnik.si/1042912432 piše, da se je v 30 letih povprečna starost umrlih zvišala za 9 let. Pred 30 leti so dojenčki že umirali… ...prikaži več izjemoma. Argument, da nismo ustvarjeni za tako dolga življenja: moški, prostata. Celo življenje raste in ovira starostnike, pri mladih pa ni problemov. Evolucija ni "vedela", da bomo živeli tako dolgo. Sicer pa so to dobre menjave mnenj.
Politika deluje sama proti svojim odločitvam kar se bioenergentov tiče. V skladu z lansko podnebno konferenco bi se izpusti iz biomas izenačili z izpusti iz fosilnih goriv: https://ec.europa.eu/clima/eu-action/forests-and-agriculture/land-use-and-forestry-regulation-2021-2030_en (poglejte pod Biomass). Torej se bi kaznovala tudi pridelava ogrščice za gorivo… ...prikaži več in sekanje lesa za kurjavo. Res pa so bile te odločitve sprejete pred ruskim napadom, zato čez kakšno leto ali dve pričakujem popravek.
Kar se energetike tiče ima Slovenija veliko rezerv na nerodovitnih področjih Nature 2000. Možnosti obsegajo vsaj malo invazivne posege postavitev sončnih panelov na sončen skalnat teren, če je že z vetrnicami takšen problem. Če se v Naturi 2000 lahko zidajo… ...prikaži več stanovanjski objekti, ne vidim razloga za ne-postavitev panelov. V tem primeru so paneli lahko samo vir t.i. vizualnega onesnaženja, ker človeka praktično ni zraven. Ne primanjkuje niti državnih parcel, kjer bi lahko izvajali projekte.
Pri kremiranju bom vašo idejo v neresnem tonu razširjal. Zgolj kremiranje tovrstne biomase je potrata. Ekonomsko razumsko bi bilo tovrstne odpadke sežigati v npr. cementarnah, da izkoristimo potencial kurilne vrednosti. Seveda pa to obsega CO2 kvote. Druga možnost bi bila… ...prikaži več uporaba tovrstne biomase za prehrano ali neživilske proizvode. Če gojimo žuželke za prehrano, tudi to ne bo problem. Denimo bivši italijanski premier Berlusconi je po liposukciji dal svoje salo uporabiti za proizvodnjo mila.
4. Na svetu ni dovolj surovin, da bi z današnjim znanjem lahko elektrificirali celoten vozni park. Kot že omenjeno pa elektrificiran vozni park z emisijami ne onesnažuje urbanih okolij. Na dolgi rok pa je to tehnologija prihodnosti. 5. Primer zobra… ...prikaži več (poljsko zubr, evropski bizon) je primer dobre prakse. Predvideva se njegovo naravno in umetno širjenje, moč je celo legalno dobiti njegovo meso iz umetne vzreje. 6. Pritisk na gradnjo novih avtocest bo ostal, ker se tisti brez počutijo zapostavljene.
Vsi podani argumenti imajo nekaj skupnega: zakone je sprejel državni zbor. Formalno sicer zakone izglasujejo poslanci, v praksi pa je zadeva malo bolj delikatna. Poslancem namreč UKAŽEJO, kako naj volijo in večine predlogov poslanci sploh v celoti ne preberejo. Spomite… ...prikaži več se le Pojbiča, ko je utemeljeval mnenje poslanske skupine. LOL
Drži. Vsaj v delu pa morajo lokalni (državni) politiki slepo slediti širšim zavezam, npr. EU, vojaških paktov, trgovinskih sporazumov, meddržavnih pogodb itd. Če država noče biti izobčena, mora včasih slepo sprejeti tudi kakšno zavezo, ki je v navzkrižju z zdravo… ...prikaži več pametjo. Recimo temu pot manjšega zla. Razumem pa tvoj argument v kontekstu, da poslancem ukažejo njihove stranke. To je pa že drugo. V praksi je poslanec najprej podložen stranki, šele nato državljanom in svojemu umu.
za avtorja imam še eno tako pametno . ste že slišali za elektronske cigarete -vajpe-- no človek bi rekel , v redu naredimo en cigaret, pa ga imejmo za leta dolgo.maj jok,naredim cigrat za en (1) dan, pa ga vržmo… ...prikaži večo stran. z baterijo , plastiko in še čim zraven, da ne omenjam kolk energije porabimo da ga naredimo. folk dela 100 na uro, da izumlja neumnosti, ki nas bodo popeljale v propad. ja če piksno stisneš si pa rešil pol sveta..
Avtor članka najprej piše o električnih avtih kot o "ekološki neumonosti", kasneje v tekstu pa piše "električni in hibridni avtomobili so smotrni". Kakšen konfuzen članek!
Kot vedno g.M.Gams, hvala vam za prispevek in globok priklon. 👍👌👌👏👏
No, končno "okoljski članek" s katerim se lahko vsaj v grobem strinjam...
Ampak res v grobem.
Gospoda Gamsa bi vprašal,ali je upošteval, da žare zavzamejo vsaj desetkrat(če ne 20-krat)manj prostora,kot klasične krste. Razen tega krst ne moremo v en klasičen grob spraviti več kot 2 eno na drugo. Potem pa mora preteči precej let,preden lahko kosti… ...prikaži več odstranimo,da pokopljemo naslednje mrliče. Večino jam za krste se danes koplje strojno. Kaj poganja stroje? Diesel običajno. Krste so izdelane iz lesa(kar precej desk),fino obdelane in polakirane. Stroji za obdelavo lesa trošijo elektriko itd.itd
Daj no, avtor si je dal malo duška ("Nekateri argumenti so narejeni 1. aprila."). Ponazoril je, kako se je kompliciranje zažrlo v vse pore. Tistih 250kg CO2 je smešnih. Toliko se sprosti pri izgorevanju rezervoarja ali dveh goriva, smrt pa… ...prikaži več nastopi enkrat. V življenju porabi rezervoar goriva manj in izberi poljuben način pokopa. Kar se pa grobov tiče, lahko na njih gojiš ogrščico za biodizel, s katerim se poganja stroj za kopanje grobov. Tako ne boš obremenjen s površino, ki jo pokojni zasedajo.
Hidroliza - kuhaš truplo pod pritiskom par dni pa vse razpade na osnovne delce, ki jih na koncu lahko spelješ na polje.
6 neumnosti Goloba, sedma jepa prepolovljena Janja Sluga, kopija Violetice Tomič, pička za kozlat.
S tem komentarjem pa v resnici kažeš, da ne veš za kaj pravzaprav gre. Smešiš se, veš?