Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma prejel 21.758 $, prejšnji mesec pa sem plačal 29.467 $ za 3-urni delovnik.
To naredim ............ >>>>>>>>>> 𝑾𝒘𝒘.𝑱𝒐𝒃𝒛𝑪𝒂𝒓𝒕.𝑪𝒐𝒎
Dokler boste kmeta poniževali, ga morili z birokracijo in si polnili žepe na njegov račun, potem bo samooskrba v Sloveniji bedna kot je...Za en namakalni sistem rabiš več dokumentacije kot za gradnjo hiše in čakaš deset let, da se kaj… ...prikaži več premakne..Po drugi strani pa dobi kmet 14 centov za kg najboljše pšenice...Ko bo spet kakšna prilika za zapiranje meja, boste pa travo grizli...
Kar se pšenice in krmnih žit tiče, obstaja lažja pot - nakup v tujini in shranjevanje. Zadnji dve desetletji ali še dlje je nesmiselno izkoriščati zemljo za osnovna žita. Bolje v okviru blagovnih rezerv zgraditi državne žitnice in shranjevati npr.… ...prikaži več enoletno zalogo. 1. Cene na trgu so trenutno smešne. 2. Mnoge države imajo bolj rodovitno zemljo in milejše ukrepe za uporabo gnojil. 3. Izključeno je tveganje lokalnih naravnih nesreč na pridelek. 4. Žitna polja se uporabi za druge (kmetijske) namene.
Ta panika ob Covidu je jasno pokazala kako se razmišlja ob krizah...Zasegali so celo tovornjake z zdravniško opremo drugih držav na katero so naleteli v svoji državi..Torej bi ob resni frki ostali brez uvožene hrane, in kaj boš potem, si… ...prikaži več roko odrezal in deci dal-kot poje Kovačič ?! Vsaka pametna država si naredi program samooskrbe, ker to je osnova preživetja ob krizi..
In še to, seveda kmet ne more sam preiti iz pridelave žita npr. na govedorejo ali pa na sajenja krompirja, zaradi mehanizacije in drugih specifični zahtev pridelave določene kulture...
Globalno ima svet zaloge hrane za nekaj mesecev. Če ima država zalogo za eno leto, je na zelo varni strani. Naj se zgodijo kakršnikoli svetovni embargi, drugi se bodo izstradali prej. Ko se pa računica obrne in bodo osnovna živila… ...prikaži več ponovno imela spodobno ceno, se polja ponovno uporablja za pšenico in druga žita širše potrošnje. Ne praavim, da se žit ne sme sejati. Ampak v tem primeru se je bolje usmeriti v tržno zanimiva. Obstaja zanimanje za npr. ajdo, tudi ozaveščanje o celiakiji se povišuje.
Bolje gojiti žito, ki ga lahko drago prodaš. S tem denarjem kupiš osnovna žita na trgu. Sklenejo se terminske pogodbe za dobavo dela zalog iz sosednjih držav, del pa se kupi iz svetovnega tržišča. Tako razpršiš morebitno tveganje motenj dobave… ...prikaži več in zagotoviš primerno ceno (ne nujno najugodnejšo, predvsem stabilno).
Sploh ne razumeš bistva...Trga ni, uvoza ni...kaj boš jedel; Pogodbe ?!
....Jaz govorim o samooskrbi kot nujnosti za preživetje ob naravnih nesrečah in izrednih stanjih..
Jedel boš žito, ki si ga pridelal. Ne bo pšenica, bodo pa ajda, proso, amarant... To so žita, ki so draga kot zlato. Trg za njih pa seveda obstaja. Kar se pa tradicionalnih in avtohtonih žit tiče lahko razmišljamo tudi… ...prikaži več korak naprej. Cel čas se govori o dodanih vrednostih. Prodaj izdelke iz avtohtonih žit v gostinstvu, lahko tudi širše (izvoz). Tujci so pripravljeni plačati za izvirnost oz. avtohtonost. Povej tujcem, da so nekatera žita avtohtona za te kraje, pa bodo plačali "premium" ceno.
Navidezno se zdi, da sta trenutna problema samo toča in pozeba. Utopično je pričakovati, da so suše stvar preteklosti. Slovenija je bogata z vodotoki, ne pa na vseh predelih (npr. Prekmurje in Obala). Sedaj bi morali o izgradnji večjih zadrževalnikov… ...prikaži več vode, ne šele v obdobju sušnih let. To ni problem samo kmetijstva, v določenih predelih utegne brez vode ostati tudi civilno prebivalstvo.
To je pa ko se narava iskorišča vsepovprek. In na vplive se požvižgajo. Recimo po dolgem in počez se je napeljalo prenosno el.omrežje, sedaj se povezsju še z Madžarsko. Se kdo vpraša, kako to vpliva na naravo. Da iz teša… ...prikaži več poka elektrika po vodnikih proti italiji, enako bo zdej še proti Madžarski....proti jugu pa že dolgo....ta tranzit elektrike je zaradi izredno viaokih napetosti smrt za naravo. Mogoče so celo mislili, da bodo s tem vreme delali...samo kaj če ne bo tako kot bi želeli!
Ja seveda, živež več kot ga je...bolj se vreme poganja naprej. Seveda so pa objekti in ravnanja, ki na vreme vplivajo bolj a brez njih kot kaže ne moremo
Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma prejel 21.758 $, prejšnji mesec pa sem plačal 29.467 $ za 3-urni delovnik. To naredim ............ >>>>>>>>>> 𝑾𝒘𝒘.𝑱𝒐𝒃𝒛𝑪𝒂𝒓𝒕.𝑪𝒐𝒎
Dokler boste kmeta poniževali, ga morili z birokracijo in si polnili žepe na njegov račun, potem bo samooskrba v Sloveniji bedna kot je...Za en namakalni sistem rabiš več dokumentacije kot za gradnjo hiše in čakaš deset let, da se kaj… ...prikaži več premakne..Po drugi strani pa dobi kmet 14 centov za kg najboljše pšenice...Ko bo spet kakšna prilika za zapiranje meja, boste pa travo grizli...
Kar se pšenice in krmnih žit tiče, obstaja lažja pot - nakup v tujini in shranjevanje. Zadnji dve desetletji ali še dlje je nesmiselno izkoriščati zemljo za osnovna žita. Bolje v okviru blagovnih rezerv zgraditi državne žitnice in shranjevati npr.… ...prikaži več enoletno zalogo. 1. Cene na trgu so trenutno smešne. 2. Mnoge države imajo bolj rodovitno zemljo in milejše ukrepe za uporabo gnojil. 3. Izključeno je tveganje lokalnih naravnih nesreč na pridelek. 4. Žitna polja se uporabi za druge (kmetijske) namene.
Ta panika ob Covidu je jasno pokazala kako se razmišlja ob krizah...Zasegali so celo tovornjake z zdravniško opremo drugih držav na katero so naleteli v svoji državi..Torej bi ob resni frki ostali brez uvožene hrane, in kaj boš potem, si… ...prikaži več roko odrezal in deci dal-kot poje Kovačič ?! Vsaka pametna država si naredi program samooskrbe, ker to je osnova preživetja ob krizi..
In še to, seveda kmet ne more sam preiti iz pridelave žita npr. na govedorejo ali pa na sajenja krompirja, zaradi mehanizacije in drugih specifični zahtev pridelave določene kulture...
Globalno ima svet zaloge hrane za nekaj mesecev. Če ima država zalogo za eno leto, je na zelo varni strani. Naj se zgodijo kakršnikoli svetovni embargi, drugi se bodo izstradali prej. Ko se pa računica obrne in bodo osnovna živila… ...prikaži več ponovno imela spodobno ceno, se polja ponovno uporablja za pšenico in druga žita širše potrošnje. Ne praavim, da se žit ne sme sejati. Ampak v tem primeru se je bolje usmeriti v tržno zanimiva. Obstaja zanimanje za npr. ajdo, tudi ozaveščanje o celiakiji se povišuje.
Bolje gojiti žito, ki ga lahko drago prodaš. S tem denarjem kupiš osnovna žita na trgu. Sklenejo se terminske pogodbe za dobavo dela zalog iz sosednjih držav, del pa se kupi iz svetovnega tržišča. Tako razpršiš morebitno tveganje motenj dobave… ...prikaži več in zagotoviš primerno ceno (ne nujno najugodnejšo, predvsem stabilno).
Sploh ne razumeš bistva...Trga ni, uvoza ni...kaj boš jedel; Pogodbe ?! ....Jaz govorim o samooskrbi kot nujnosti za preživetje ob naravnih nesrečah in izrednih stanjih..
Jedel boš žito, ki si ga pridelal. Ne bo pšenica, bodo pa ajda, proso, amarant... To so žita, ki so draga kot zlato. Trg za njih pa seveda obstaja. Kar se pa tradicionalnih in avtohtonih žit tiče lahko razmišljamo tudi… ...prikaži več korak naprej. Cel čas se govori o dodanih vrednostih. Prodaj izdelke iz avtohtonih žit v gostinstvu, lahko tudi širše (izvoz). Tujci so pripravljeni plačati za izvirnost oz. avtohtonost. Povej tujcem, da so nekatera žita avtohtona za te kraje, pa bodo plačali "premium" ceno.
Ja, prej te nisem dobro razumel.......Tu imaš popolnoma prav in tu bi morala priskočiti država s svojimi vzpodbudami in zagarantiranim odkupom..
+, ker priznaš tudi drugim njihov prav. Velika večina tega ni zmožna.
Navidezno se zdi, da sta trenutna problema samo toča in pozeba. Utopično je pričakovati, da so suše stvar preteklosti. Slovenija je bogata z vodotoki, ne pa na vseh predelih (npr. Prekmurje in Obala). Sedaj bi morali o izgradnji večjih zadrževalnikov… ...prikaži več vode, ne šele v obdobju sušnih let. To ni problem samo kmetijstva, v določenih predelih utegne brez vode ostati tudi civilno prebivalstvo.
To je pa ko se narava iskorišča vsepovprek. In na vplive se požvižgajo. Recimo po dolgem in počez se je napeljalo prenosno el.omrežje, sedaj se povezsju še z Madžarsko. Se kdo vpraša, kako to vpliva na naravo. Da iz teša… ...prikaži več poka elektrika po vodnikih proti italiji, enako bo zdej še proti Madžarski....proti jugu pa že dolgo....ta tranzit elektrike je zaradi izredno viaokih napetosti smrt za naravo. Mogoče so celo mislili, da bodo s tem vreme delali...samo kaj če ne bo tako kot bi želeli!
Žurnalovci začnite pisat o tem, kako že desetletja delajo vreme. A ja, ne smete.
Ja seveda, živež več kot ga je...bolj se vreme poganja naprej. Seveda so pa objekti in ravnanja, ki na vreme vplivajo bolj a brez njih kot kaže ne moremo
H.A.A.R.P.
Ja seveda, vsak daljnovod z vodniki je v bistvu harp