Kaj dogaja
57 ogledov

23. Krakarjevi dnevi

knjige branje
Občina Semič, Kulturno društvo Orel in semiška knjižnica začenjajo drevi tradicionalne, 23. Krakarjeve dneve, posvečene pesniku, novinarju, uredniku, prevajalcu, esejistu in profesorju Lojzetu Krakarju.

Z nizom kulturnih prireditev želijo pomen rojaka trdneje umestiti v zavest občanov in širši kulturni prostor.

Krakarjeve dneve, tridnevni niz prireditev, bodo v avli semiškega Kulturnega centra uvedli z drevišnjim literarnim večerom poezije Otona Župančiča. Večer bodo popestrili z glasbenim programom učencev črnomaljske glasbene šole.

Krakarjeve dneve bodo v dvorani semiškega Kulturnega centra v nedeljo nadaljevali s koncertom pevskih zborov in pritrkovalcev Občine Semič in jih v tej dvorani prihodnjo soboto končali z osrednjo prireditvijo.

Pripravili bodo pogovor z belokranjskima rojakoma, v Metliki rojenima bratoma, z arheologom Janezom Dularjem in etnologom Andrejem Dularjem. Pogovor bo vodila umetnostna zgodovinarka, etnologinja in direktorica metliškega Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek. Spremljevalni glasbeni program bodo pripravili učenci glasbene šole Gradus as Parnassum.

Vstop na vse prireditve Krakarjevih dni bo prost.

Lojze Krakar se je 21. februarja 1926 rodil v Semiču. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, med drugo svetovno vojno pa je bil zaprt v italijanskih taboriščih in nemških zaporih.

V Ljubljani je diplomiral iz slavistike, kasneje pa delal kot urednik pri Tovarišu, Cicibanu, na RTV Ljubljana in pri Cankarjevi založbi. Deloval je tudi kot samostojni književnik, med letoma 1965 in 1975 pa je kot lektor za slovenščino gostoval v Frankfurtu, kjer je leta 1970 tudi doktoriral. V Ljubljani je umrl 24. decembra 1995.

Krakar je izdal več pesniških zbirk. Med temi V vzponu mladosti (1949), Cvet pelina (1962), Sonce v knjigi (1962), Med iskalci biserov (1964), Umrite, mrtvi (1965), Noč, daljša od upanja (1966), Krik (1968), Vdanost (1970), Predlogi (1971), Izbrane pesmi (1971), Nekje tam čisto na robu (1975), Sporočilo (1978), Poldan (1980), Romanje v Kelmorajn (1986), Klinopisi (1988), Pacem in Terris (1990), Hvala ti, življenje (1991) ter Tu in onstran (1993).

Za svoje književno delo je prejel več nagrad, med pomembnejšimi nagrado Prešernovega sklada, Prešernovo nagrado in Levstikovi nagradi.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.