V severnem delu Bornea mladoporočenca tri dni po poroki ne smeta uporabljati stranišča. Da se ne bi spozabila, stranišče v tem času varujejo člani družine. Ta običaj naj bi paru zagotovil dolg in srečen zakon z veliko naraščaja.
Tudi iz Ukrajine prihaja zanimiv običaj. Čeprav sta se zaljubljenca šele poročila, sta prisiljena v razmišljanje o ločitvi. Ker vedno obstaja možnost, da ljubezen ne bo trajala večno, mladoporočenca na poročni dan zažgeta lutko, ki predstavlja osebo, ki ju je združila.
V Južnoafriški republiki se držijo običaja, ki bi pri nas nevestino in ženinovo družino prej razdvojil kot pa ju povezal. A kot trdijo, to pri njih na srečo ni tako. Na dan poroke starši mladoporočencev drug drugega žalijo in žalitve postajajo sčasoma, oziroma z zaužito količino alkohola, vse hujše.
Na Kitajskem se od neveste pričakuje jokanje, in to ves mesec pred poroko. A to še ni vse. Pri tem se ji morajo pridružiti vsi ženski člani družine.
Stoletna tradicija na Škotskem verjetno nobeni nevesti ni pogodu. V tej deželi jih namreč prijateljice v noči pred poroko namažejo s kislim mlekom, perjem, gnilo ribo in katranom. Po ceremoniji pa gredo nekaj spit. Cilj običaja, ki mu pravijo "očrnitev neveste", je, da mladenko pripravijo na ponižanja, ki jo lahko čakajo v zakonu.
Na Tahitiju se morajo svatje uleči na tla, mladoporočenca pa se morata sprehoditi preko njih. Kaj je namen tega običaja, žal ni znano.
Da bi moški v Mavretaniji vsem pokazal, kako preskrbljen je, se mora poročiti z debeluško. Menda obstajajo kampi, v katerih deklice od 15. leta dalje pitajo, da bi se te dobro poročile.
V Bengalu v Afriki mora nevesta zaužiti ženinovo kri. Zakaj, verjetno vedo le oni.
Na Irskem nevesta med plesom s tal ne sme dvigniti nog, saj bi jo lahko ukradle vile.
