Ko je tožnik na sodišču v majhnem mestu v Mississippiju pozval prvo pričo, starejšo žensko, ni niti slutil, kaj se bo zgodilo. Potem ko je prisegla, da bo govorila le resnico, kar je gospa Jones tudi storila, je v dobro voljo spravila kar nekaj ljudi v sodni dvorani, nekaj navzočih pa je bilo močno v zadregi.
"Gospa Jones, ali me poznate?" jo je vprašal tožnik. "Seveda vas poznam, gospod Williams," je bil njen odgovor. "Poznam vas od malih nog, in če sem iskrena, ste me zelo razočarali. Lažnivec ste, varate soprogo, manipulirate z ljudmi in jih ogovarjate za njihovim hrbtom. Mislite, da ste frajer, a nimate niti toliko možganov, da bi dojeli, da nikoli ne boste delali drugje kot v majhni pisarni in prevračali papirje. Ja, poznam vas."
Zaprepadeni tožnik se je komaj zbral in s prstom pokazal preko sodne dvorane in vprašal: "Gospa Jones, ali poznate branilca?" "Ja, poznam. Tudi gospoda Bradleyja poznam od malih nog. Je len, zadrt rasist in ne zna se zadržati pri alkoholu. Z nikomer ne more vzpostaviti normalnega odnosa, njegova odvetniška pisarna pa je najslabša v vsej državi. Da ne omenjam, da je ženo varal s tremi različnimi ženskami. Ena od njih je bila tudi vaša soproga. Ja, poznam ga," se je znova razgovorila gospa.
Po izjavah priče je sodnik povabil zagovornika obeh strank k sebi in ju tiho opozoril: "Če jo katerikoli od vaju vpraša, ali pozna mene, vaju oba pošljem naravnost na električni stol."
Ko priča pove veliko preveč ...
Da so stare gospe iz majhnih mest lahko še kako nevarne, sta na lastni koži občutila predstavnika dveh strank, ki sta imeli sosedski spor.
