Vlada je na pobudo ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije razglasila Botanični vrt v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena.
Botanični vrt
|
|
so odprli v dobi francoskih Ilirskih provinc. Takrat je bila v Ljubljani ustanovljena visoka šola - Centralna šola (Ecole centrale), ki je za obvezen del vzgoje predvidevala tudi botanični vrt. Na pobudo Franca Hladnika je nastal Vrt domovinske flore. |
Leta 1810 so začeli na zemljišču ob današnji Ižanski cesti namensko zasajati prve izbrane rastline. Franca Hladnika je maršal Marmont določil za vodjo vrta. Po generalu in upravitelju provinc je poimenovana najstarejša, okoli 200 let stara Marmontova lipa.
Ljubljanski botanični vrt sodeluje z 293 tujimi botaničnimi vrtovi. Letno razpošlje več kot 5000 zavojčkov semen in rastlin, pridelanih v vrtu oziroma nabranih v naravnih nahajališčih.
Vrt je imel ves čas obstoja pomemben vpliv na slovensko botanično znanost in vedo. Kot študijska univerzitetna ustanova, starejša od Univerze v Ljubljani, ima zato velik zgodovinski pomen. Tuji strokovnjaki ocenjujejo, da Botanični vrt v Ljubljani sodi med deset odstotkov najpomembnejših vrtov v Evropi.
