Brez njih ne gre, a z njimi je še težje

Začelo se je kot vsaka pravljica. Našla sem princa na belem konju, naredila sva si stanovanje, se poročila in dobila najlepše darilo, najino lepo punčko. Vendar pa to ni bilo edino darilo, ki sva ga dobila ob poroki. Ker sva si na novo naredila stanovanje, sem si želela kvalitetne gospodinjske aparate. Nisem pa si predstavljala, da so danes gospodinjski aparati že pametnejši od uporabnikov. Vsaj v mojem primeru je bilo tako. Ker sem bila noseča, mi je mama predlagala, da mi za poročno darilo kupi mikrovalovno pečico. Ideja se mi je zdela dobra, vendar sem rekla, da si jo bom sama izbrala. Ker take, ki mi bo samo grela vodo, pa res ne rabim. Hotela sem tako, ki jo bom uporabljala za vse: kuhanje, gretje, odtajanje, pečenje, … In tako sem tudi dobila. Prinesla sem jo domov in jo priključila. Kaj pa sedaj. Branje navodil, tega se mi pa res ne da. Dobro, na hitro jih bom samo preletela. Sedaj sem pripravljena. In kako naj jo preizkusim. Naredila si bom kokice. Vse je pripravljeno, počakam minuto in bo. Kokice se že delajo, sedaj jih pustim stati še nekaj sekund. Slišim piske, ki naznanjajo, da je konec. To je to, super. Sej ni bilo tako težko, pomislim. In na enkrat zaslišim glasen pok. Skočim na noge. Kaj je sedaj to? Takoj mi na misel pride oddaja, kjer jim je razneslo jajce v mikrovalovni pečici. Stojim pred njo in se je ne upam odpret. Potem le zberem pogum. Kokice so se super naredile, a kaj ko sem ostala brez krožnika. Sej to ne more biti res. Prvi dan in že mi je uspelo uničit mikrovalovno pečico. Kako naj povem mami, možu? Na srečo sta oba novico smeje prenesla. Mama je odšla v trgovino in dobili smo nov krožnik. Če pa mislite, da je to srečen konec naše pravljice, ste se zmotili. Na srečo se je zgodila samo še ena nezgoda, povezana z našo mikrovalovno pečico. Začelo se je eno sončno jutro. Z možem sva hotela pripraviti zajtrk. Kruh sva imela v zamrzovalniku. Vzela sem eno žemljico in jo dala v mikrovalovko in jo želela odtaliti. Čez nekaj minut je začelo smrdeti po zažganem. Mislila sva, da se nama je zopet zažgalo mleko. Na kar sva opazila, da se kadi iz mikrovalovne pečice. Ne že spet. Še dobro, da je bil mož pri roki. Vzela sva žemljico iz pečice, bila je čisto črna, zoglenela.  Stanovanje se je napolnilo z vonjem po zažganem. Cel dan sva imela okna odprta, da bi se rešila vonja. To je bilo dovolj. Odločila sem se, da imam dovolj. Sedaj uporabljam mikrovalovno pečico samo za gretje. Torej nauk te zgodbe je, kaj naj z vsemi temi »pametnimi« gospodinjskimi aparati, če jih potem ne znamo uporabljati.