Vedno sem želela biti bolj nora od vseh norih fantovih idej in tako prišla na idejo, kje poiskati adrenalin. Nenadoma se mi seksanje na parkirišču ni zdelo več dovolj izzivalno, pa tudi mečkanje v avli našega bloka ob enih zjutraj ne. Tudi izkušnja v kabini za preoblačenje v trgovini je postala nekaj povsem običajnega po tistem, ko sem izustila, da bi se rada dala dol na tračnicah.
Vznemirjala me je misel na to, da bi utegnil vlak priti ravno v trenutku, ko nihče od naju ne bi želel prekiniti. Fant se je tej moji ideji smejal in mi z roko segel v spodnjice, kjer je nanj vedno čakala moja pobrita lepotička. Bilo je precej pozno, okoli naju popolna tema, povsem blizu avtomobila pa še nekaj drugega. Železniška proga. Skovala sem načrt in se priključila v igro. Kot ponavadi je imel takoj trdega, a kaj drugega kot z roko nisem želela.
Moledoval me je, naj ga vzamem v usta, pa sem se mu le približala, ga cmoknila na otečeno glavico, nato pa se znova umaknila. Videla sem, kako ga trga od vzburjenja in kako zelo bi si me želel preklati na pol s tistim debelim tičem, ki je močno utripal v moji desnici. Nalašč sem se smejala in mu rekla, da me v avtomobilu duši. Rade volje pa bi mu ga potegnila tam zunaj na svežem zraku. Oči so se mu kar zalesketale, ko je pograbil za kljuko vrat in v enem skoku pristal zunaj. Šla sem za njim, ga prijela za opletajočega tiča in ga potegnila za seboj. Proti tračnicam.
Ko je videl, kam ga peljem, je rekel, da sem zmešana, ustavil pa se ni. Stala sva med tračnicami, jaz pa sem mu počasi oblizovala zajetnega korenjaka. Počasi je pozabil, kje sva in da lahko kaj hitro v daljavi zaslišiva topotanje vlaka. Zadovoljno mi je nastavljal svojega tiča, jaz pa sem sanjarila o tem, kako ga naskakujem ležečega na tleh. Stežka sem ga prepričala, da je resnično legel na kamenje med lesene tramove, nakar sem mu z vročo češpljico sedla na korenjaka. Kaj hitro je pozabil na smrad po železu, ki je vedno prisoten na teh krajih, in pohotno mesil moji joški, ki sta se vrteli pred njim v ritmu mojega odskakovanja. Vsakokrat, ko sem se mu nabila na tiča, sem na ves glas zaječala in mu hkrati nohte zasadila v prsi.
Želela sem si, da bi mi prišlo, a očitno je bilo vznemirjenje zaradi kraja, na katerem sva to počela, preveliko. Zdelo se mi je, da bi se lahko na čudovitega korenjaka natikala celo noč, pa mi ne bi nikoli prišlo. Tudi on je že zdavnaj presegel svoje meje in me prijetno presenetil. Šele ko sem mu zavpila, da bova očitno kavsala do smrti, se je streznil. Vseeno pa ne toliko, da bi prenehal. Spomnil se je, da bi šlo verjetno drugače, če bi me lahko obdelal od zadaj, kar pa je bilo, glede na kraj kjer sva bila, bolj težko. Vseeno sva vstala in se je nekako uspel od zadaj prebiti do nepotešene muce, ki ga je z velikim veseljem znova sprejela vase.
Z rokama sem se uprla v tire pred seboj ter z grozo prisluhnila zvoku v daljavi.
Bil je vlak! K sreči pa se je najina norost končala še pravi čas in sva s tirov skočila dovolj zgodaj, pa čeprav oba gola in osvetljena z lučjo lokomotive, ki je nekaj sekund kasneje že dirjala mimo naju. Tokrat sva se smejala, naslednji trenutek pa tudi pošteno stresla, ko je adrenalinski naboj v nama popustil. Le kaj si je mislil strojevodja?
