Ledena doba 4: Celinski premiki na platna prihaja čez slab mesec, vendar so liki iz priljubljene animirane frašize v ljubljanskem Studiu Ritem zaživeli že pred nekaj tedni. "Ko delamo sinhronizacijo, risanka še ni končana. Ko mi naredimo svoj del, pa tudi oni izrišejo like do konca. Vmes se lahko zgodi, da kakšen lik dobi vrstico več, kakšen manj, tako da finalna slika in dialog prideta na koncu, tik pred zdajci pa so vedno še popravki," potek sinhronizacije opisuje Helena Berden iz Studia Ritem, ki se s sinhronizacijo ukvarja že od leta 1995, in to za vse večje ameriške studie, od Disneyja in Foxa do Sonyja.
V polaganju besed na usta smo na vrhu
Ne glede ne to, da gre pri nas za "samo" dvomilijonski trg, studii postopek budno spremljajo od prevoda do prvega napovednika in trenutka, ko se sinhronizacija združi z originalno sliko v filmu, a večjih pripomb menda ni, saj so slovenske sinhronizacije v primerjavi z drugimi državami izjemno "ukrojene". Da to, kar delajo neki Slovenci, na miksih v Londonu zanima tudi druge države, ker je tako dobro, ni samo uspeh igralcev, ampak predvsem režiserja, prevajalca in tonskih tehnikov, kar poudarjata tako Berdenova kot igralec in režiser Jernej Kuntner, ki je na področju režije sinhronizacij oral ledino. "V polaganju besed na usta smo dosegli maksimum," meni Kuntner, ki to, da se v Sloveniji še pojavljajo slabe sinhronizacije, opisuje kot kriminal, ki ga v Ledeni dobi, s katero se je tokrat srečal že četrtič, ne bo.
Raje igralci kot zvezdniki
Kuntner si kot režiser najprej pogleda film, si zapiše razvojne loke likov ter producentom nato predlaga igralsko zasedbo, v kateri pri njem, če se le da, ne bo naturščikov: "Zdaj je modno, da pridejo zvezdniki, ki niso igralci, in z njimi včasih izgubim preveč časa in energije, igralci pa so šolani za to, da so dobri." Da so dobri, so igralci, ki so glas likom posodili že v prvih treh Ledenih dobah, dokazali že v preteklosti, tisti, ki bodo v njej spregovorili prvič, pa nas morajo še prepričati. Med njimi bo na primer igralec in stand up komik Miki Bubulj ali piratski zajček. "Poglej me, čisto sem podoben zajčku, sploh piratskemu. Korenje imam kar rad, pa ful dobro vidim, pa hiter sem kot zajček v določenih stvareh," podobnosti z "mičkeno zlobnim" zajčkom našteva Bubulj, ki je svoj del sinhronizacije posnel v, kakopak, zajčje hitrih treh urah, zraven pa migal in skakal. Logično, če je pa zajček.
